V prejšnjem blogu sem po spletni strani prevzela in priredila bistvene točke ter informacije o prepustnem črevesu, tukaj pa bom delila svojo izkušnjo in to, kaj je pomagalo meni in mi, skoraj dobesedno, rešilo življenje. Seveda ne dajem roke v ogenj, da bo to pomagalo vsem. ;)
Težave z želodcem me pestijo od kar pomnim. Prva osebna zdravnica je to pripisovala genom, ker hej, težave ima tudi oče. Potem so mi v pozno najstniških letih grozljivo boleče menstruacije "rešili" s konjskimi zdravili, ki so seveda stanje želodca še poslabšala. Temu je sledilo stanje quo. Ne tič ne miš. Težave so bile, kako intenzivne in moteče, pa je bilo odvisno od marsičesa, le da sem bila takrat, zdaj nazaj gledano, vse preveč tupa in preputava, da bi znala ukrepat. No, na koncu je sledila moja famozna diagnoza: Hashi + hipo in namesto, da bi mi kdo pojasnil, kaj to sploh je, sem v zameno dobila 2 peklenski leti tako hudih težav s prebavo, črevesjem, želodcem, vsem mogočim, u name it, da je šlo vse ostalo v življenju na stranski tir. Kasneje sem sama ugotovila, kako in kaj ter se ob spoznanju, da zelo verjetno trpim za prepustnim črevesjem, naučila še naslednjih lekcij:
1. Pomagaj si sam, kajti nihče drug ti ne bo
Po moji izkušnji, je pri nas pač tako, da še posamezni specialisti ne verjamejo v bolezni, ki bi jih sicer naj zdravili- kot da gre za Božička ali pa velikonočnega zajčka. Zato ti ne preostane drugega, kot pa da si pomagaš sam. Internet ti je pri tem lahko v veliko pomoč in oporo, lahko pa te, ob poplavi vseh informacij, tudi zmede. Vendar je tisto, kar edino šteje na koncu, prav to, da ti uspe skozi vse žugajoče prste zdravnikov, vsem zasmehovanju okolice in svoji mali osebni vojni, najti tisti tako opevani življenjski stil, ko naj bi bilo vse v blaženem ravnovesju. Sicer se ta večkrat izkaže za tako verjetnega, kot je recimo velikonočni zajec, ampak...tolažbe daje, da je črevo moč zakrpati do mere, ko spet služi svoji prvobitni funkciji.
2. Preverit, kaj povzroča težave
Hrana je glavno zlo, ki "odpira" stene črevesa, zato je potrebno ugotoviti, katera je najbolj sporna, ali gre za alergije in/ali intolerance, kako telo odreagira nanjo, pa na vplive iz okolja (npr. razne kemikalije, dodatki, konzervansi...). V pomoč je lahko dober gastroenterolog (priporočam "izlet" v Rogaško Slatino) ter test za nutritivne alergije in intolerance. Potrebno bo tudi eksperimentiranje- preskušanje, kaj škodi in kaj ne oz. kaj škodi bolj in kaj manj, nekateri prisegajo na pisanje prehrambenega dnevnika, kar se pri meni sicer ni izkazalo.
3. Izogibanje črne liste
Ko enkrat imaš črno listo- torej seznam stvari, ki ti povzročajo težave, si jo velja dobro zapomniti in se vsega na njej izogbati. Ni lahko, sploh ne na začetku. Vzelo bo veliko časa, volje in vztrajnosti, ampak tako je z vsakim začetkom, potem pa stvari postanejo veliko bolj enostavne, malodane rutinske in naenkrat si super stroj za skeniranje izdelkov in sestavin. Splača se biti dosleden in discipliniran, kajti davek, ki se plača je vse previsok!
4. Čas celjenja in zdravljenja
Ko se črevo spet krepi in vrača nazaj k svojim prvotnim funkcijam- ko se enkrat eliminira vse slabe stvari, je potrebno tudi zdraviti. Dobri probiotiki so pri tem v neprecenljivo pomoč. Sama sem uporabila te. Sedaj običajno naredim eno kuro z njimi dvakrat letno, na samem začetku pa bo verjetno potreben bolj celosten in temeljit pristop, morda tudi s kakšnimi drugimi dopolnili, poleg probiotikov.
5. Jeklena disciplina za ravnovesje
Doslednost sem že omenila, pa tudi to, da zna biti hudičevo težko vse skupaj- zdravniki na tebe gledajo kot na zdolgočasenega hipohondra, ljudje te imajo za preobčutljivca, nekaterim skušnjavam pa se je tudi težko upreti, posebej na začetku. Zato je veliko dela potrebno tudi na dobri psihični pripravljenosti. Sama zagovarjam brutalno iskrenost do sebe, izjemoma pa tudi egoizem in naduvanost- pa naj izpadem važna, če zavrnem rujno kapljico ali pecivo, konec koncev bodo posledice dobesedno čutile samo moje čreve in ne tisti, ki je užaljen.
6. Uvedba čiste IN rastlinske prehrane oz. čiste rastlinske prehrane ter
Zakaj 2x čiste? Ker bi čista rastlinska pomenila samo to, da se prehranjujem vegansko in se nažirala s sojinimi ocvrtki v beli žemljici, s čimer bi si še dalje po hitrem postopku kopala grob. Tako pa:
Raznorazni superpraški, vsa superhrana, mali čudeži,... tega ni. Vse je samo v tej jekleni disciplini, v tem, da se naučiš ločiti zrno od plevela, najdeš svoj način in mu slediš. Ni vedno najlažje, je pa vredno. Najboljše je to priložnost izkoristit sebi v prid- kuhat, ustvarjat, učit se in rasti. Prisluhniti svojemu telesu in poskrbeti za zdravo črevo, kajti naše zdravje se začne in konča prav tam!
Težave z želodcem me pestijo od kar pomnim. Prva osebna zdravnica je to pripisovala genom, ker hej, težave ima tudi oče. Potem so mi v pozno najstniških letih grozljivo boleče menstruacije "rešili" s konjskimi zdravili, ki so seveda stanje želodca še poslabšala. Temu je sledilo stanje quo. Ne tič ne miš. Težave so bile, kako intenzivne in moteče, pa je bilo odvisno od marsičesa, le da sem bila takrat, zdaj nazaj gledano, vse preveč tupa in preputava, da bi znala ukrepat. No, na koncu je sledila moja famozna diagnoza: Hashi + hipo in namesto, da bi mi kdo pojasnil, kaj to sploh je, sem v zameno dobila 2 peklenski leti tako hudih težav s prebavo, črevesjem, želodcem, vsem mogočim, u name it, da je šlo vse ostalo v življenju na stranski tir. Kasneje sem sama ugotovila, kako in kaj ter se ob spoznanju, da zelo verjetno trpim za prepustnim črevesjem, naučila še naslednjih lekcij:
1. Pomagaj si sam, kajti nihče drug ti ne bo
Po moji izkušnji, je pri nas pač tako, da še posamezni specialisti ne verjamejo v bolezni, ki bi jih sicer naj zdravili- kot da gre za Božička ali pa velikonočnega zajčka. Zato ti ne preostane drugega, kot pa da si pomagaš sam. Internet ti je pri tem lahko v veliko pomoč in oporo, lahko pa te, ob poplavi vseh informacij, tudi zmede. Vendar je tisto, kar edino šteje na koncu, prav to, da ti uspe skozi vse žugajoče prste zdravnikov, vsem zasmehovanju okolice in svoji mali osebni vojni, najti tisti tako opevani življenjski stil, ko naj bi bilo vse v blaženem ravnovesju. Sicer se ta večkrat izkaže za tako verjetnega, kot je recimo velikonočni zajec, ampak...tolažbe daje, da je črevo moč zakrpati do mere, ko spet služi svoji prvobitni funkciji.
2. Preverit, kaj povzroča težave
Hrana je glavno zlo, ki "odpira" stene črevesa, zato je potrebno ugotoviti, katera je najbolj sporna, ali gre za alergije in/ali intolerance, kako telo odreagira nanjo, pa na vplive iz okolja (npr. razne kemikalije, dodatki, konzervansi...). V pomoč je lahko dober gastroenterolog (priporočam "izlet" v Rogaško Slatino) ter test za nutritivne alergije in intolerance. Potrebno bo tudi eksperimentiranje- preskušanje, kaj škodi in kaj ne oz. kaj škodi bolj in kaj manj, nekateri prisegajo na pisanje prehrambenega dnevnika, kar se pri meni sicer ni izkazalo.
3. Izogibanje črne liste
Ko enkrat imaš črno listo- torej seznam stvari, ki ti povzročajo težave, si jo velja dobro zapomniti in se vsega na njej izogbati. Ni lahko, sploh ne na začetku. Vzelo bo veliko časa, volje in vztrajnosti, ampak tako je z vsakim začetkom, potem pa stvari postanejo veliko bolj enostavne, malodane rutinske in naenkrat si super stroj za skeniranje izdelkov in sestavin. Splača se biti dosleden in discipliniran, kajti davek, ki se plača je vse previsok!
4. Čas celjenja in zdravljenja
Ko se črevo spet krepi in vrača nazaj k svojim prvotnim funkcijam- ko se enkrat eliminira vse slabe stvari, je potrebno tudi zdraviti. Dobri probiotiki so pri tem v neprecenljivo pomoč. Sama sem uporabila te. Sedaj običajno naredim eno kuro z njimi dvakrat letno, na samem začetku pa bo verjetno potreben bolj celosten in temeljit pristop, morda tudi s kakšnimi drugimi dopolnili, poleg probiotikov.
5. Jeklena disciplina za ravnovesje
Doslednost sem že omenila, pa tudi to, da zna biti hudičevo težko vse skupaj- zdravniki na tebe gledajo kot na zdolgočasenega hipohondra, ljudje te imajo za preobčutljivca, nekaterim skušnjavam pa se je tudi težko upreti, posebej na začetku. Zato je veliko dela potrebno tudi na dobri psihični pripravljenosti. Sama zagovarjam brutalno iskrenost do sebe, izjemoma pa tudi egoizem in naduvanost- pa naj izpadem važna, če zavrnem rujno kapljico ali pecivo, konec koncev bodo posledice dobesedno čutile samo moje čreve in ne tisti, ki je užaljen.
6. Uvedba čiste IN rastlinske prehrane oz. čiste rastlinske prehrane ter
Zakaj 2x čiste? Ker bi čista rastlinska pomenila samo to, da se prehranjujem vegansko in se nažirala s sojinimi ocvrtki v beli žemljici, s čimer bi si še dalje po hitrem postopku kopala grob. Tako pa:
- čista prehrana pomeni, da je sveža, lokalna, sezonska, brez dodatkov in brez bližnjic (a'la pogrej in pojej ter procesirane hrane).
- redni obroki- ki naj bodo použiti v miru, počasi, kadar se le da. Jejte preudarano in zavestno.
- uporaba kakovostnih sestavin- daleč od tega, da morajo biti vsa bio in eko, samo za predstavo- namesto navadne kuhinjske soli, bodite dobri in podprite naše prelepe soline
- prilagoditev življenjskega stila- tu bi zdaj bilo prav fino, če bi lahko pridigala o teh čudežnih zgodbah, kako je joga najboljša in ti pomaga odklenit vse čakre in iz tebe naredi super pozitivno, vselej nasmejano, razsvetljeno osebo. Pa ni tako. Vsekakor pa je dobro prevetrit lajf do točke, da probaš vsaj neke stvari vrečt čez ramo in se ne zasekirat za vsako pasjo figo. Kar zna, kot bo verjetno lahko potrdil vsak metuljčkast bojevnik, skorajda tako svojevrsten podvig, kot premagat Hashija. Praktično nemogoč. Se pa vsaj trudim, hej.
- telesna aktivnost- bolelo me je, ko sem morala priznati premoč bolezni in ugotovila, da me intenzivna vadba le še bolj izčrpa. Sem pa ugotovila, da mi dobro denejo dolgi sprehodi in pa- surprise, surprise- joga. Joga, kateri sem se izgobila par let, ker sem jo imela za nek new-age trend, samo dejansko pomaga in tako, individualist kot sem, poskušam vsak dan vsaj pol ure svoje telo zavit v nemogoče poze in se veselim kot mali mucek, ko mi kaj celo uspe.
- kokosova voda- moja rešiteljica, boljša od vsakih tablet. Eni pravijo, da je modna muha in po vrhu vsega še ogabna, samo za moj želodec dela čudeže in brez nje ne morem.
Raznorazni superpraški, vsa superhrana, mali čudeži,... tega ni. Vse je samo v tej jekleni disciplini, v tem, da se naučiš ločiti zrno od plevela, najdeš svoj način in mu slediš. Ni vedno najlažje, je pa vredno. Najboljše je to priložnost izkoristit sebi v prid- kuhat, ustvarjat, učit se in rasti. Prisluhniti svojemu telesu in poskrbeti za zdravo črevo, kajti naše zdravje se začne in konča prav tam!
Ni komentarjev:
Objavite komentar