Bodi priden in sedi

Ok, sem že rekla, da ne maram sedenja. Nič nimam proti (večernemu) poleževanju, hehe, če ni predolgo, ampak sedet na miru in nič počet...aaaa, verjetno moja osebna nočna mora. Proti kateri pa ne moreš nič kaj dosti, če se odločiš, da letiš na drug konec sveta. 

Let sem začela na dunajskem letališču, s ciljem v Parizu, kjer me je čakal ''ptič'' družbe Malaysian Airlines, da me popelje do KLIE in od tam v Auckland. Za let nisem plačala preveč, cena mislim, da je bila več kot ugodna, najbolj pa mi je bilo všeč, da nikjer nisem rabila predolgo čakat. To bi me (še bolj) spravilo ob pamet. Zdaj verjetno zvenim kot ena super zakomplicirana in tečna baba, ampak prisežem, da nisem.:) (vsaj ne večino časa, haha).

Enivej...vsa pot je potekala brez problemov, brez večjih zastojev, brez daljših čakanj. Prtljago sem oddala na Dunaju in prevzela v Aucklandu, tako da je odpadla ena velika skrb in preostalo mi je samo pohajkovanje po letališču, ko sem morala čakat. 

Dunaj kot meni ljub Dunaj, brez pripomb, Air Berlin lahko samo priporočam, super, super prijazno osebje, kul letalo, vse kul.:) 

Pariz...ah, lep, samo ne morem se znebit občutka, da so Francozi rahlo tečni? Saj vem, da je delo na letališču extra stresno, ma vseeno, zakaj moraš bit tak težak, no. En majhen nasmešek lahko spremeni vse in dejansko polepša dan...vsem.:) 

Kar se MA tiče-isto precej ok družba, hrana je sicer plastika, brez okusa, ampak sem dobila svoje veganske obroke. Sicer sem pogrešala okus, ma ok, važno, da je bil želodček sit in poln. Recimo. Edina okusna stvar v celih dveh dneh je bil lečin curry. 

Na poti iz Pariza do Kuala Lumpurja sem pogledala in nadoknadila s skoraj vsemi filmi, čeprav sem hotela na čase kar umret od dolgega časa. Kdor misli, da je sedenje ob oknu zakon, se moti, vsaj če je dolg let, ker moraš vedno ''plazit'' preko ljudi, kar ni ne prijetno ne luštno.

Ko smo prišli do Klie, sem bila že tako zmatrana, da mi je bilo vseeno za vse, in nisem bila edina. Vsi s(m)o izgledali ko zombiji. Možgani omrtvičeni, reakcije zapoznele in ko so nam povedali, da bo letalo imelo rahlo zamudo, se nikomur ni zdelo niti vredno vzdihniti, kaj šele kaj drugega. Ko smo poleteli, je bil čas za spanec, dvomim, da je bila ena sama duša na letalu, ki NI spala. Razen pilota. Vsaj upam, no. :D 

Kaj še? Aja, letala so mrzla, zato se le dajte toplo oblečt. Kar pogumno s svojo hrano na letalo, nihče ne komplicira in men je žal, da nisem vzela več presnih ploščic, ker bi mi olajšale marsikaj. Vem za nazaj.:) 

Pristanek v Aucklandu. Utrujenost pozabljena, občutek pa prijeten, poln neke domačnosti, umirjenosti, čisto naravno in spontano. Lepo.:)

Aja, še to o samih letih- turbulence je bilo kar nekaj, ampak, omg, saj sem res čudak, men je tak fajn, ko te premetava.:) Ko se vrnem, moram obvezno do Gardalanda. Mislim, da tale otrok rabi nekaj igračkanja. No ja, sicer pa sem zdaj v  državi adrenalina.:)

moj prevoz Pariz-Kuala Lumpur

iiii, dekica. pride prav :)

pa še razgled. ampak ja, raje bi sedela ob robu, da bi se lahko vstala ko bi se mi zazdelo in ne bi rabila plezat čez vse

tv...pogledala vse možne sitcome (friends, HIMYM, the big bang theory) in vse filme, v katerih se pojavi Johnny Depp