Odkrivanje tople vode, ekspres mizica in mački oz. konjske fige v žaklju.
Uf, long time no blog. Prejšnji mesec je RL hotel vso pozornost zase. Ta zahtevnež! :) Pa še sama s sabo sem imela dosti dela. Enivej, nov mesec je tu, taki že napol pomladni, yay. Ena tistih februarskih (nepozabnih kao) tem, pa bo ziher ta velika, oh, prestrašna prehranska prevara. In zdaj so vsi v luftu in vsi imajo toliko za povedat. Sem res edina, ki je ta afera sploh ne gane? Ne preseneča? Razen v smislu- a to instant krmo sploh (še) kdo prakticira?!
Par stvari, ki mi grejo rahlo v nos in jih enostavno moram mičkeno pokementirat.
1. Konjska afera. Konjsko meso. Katastrofa. Ta plemenita žival! Ah, bejžte no. Kaj pa je na konju bolj svetega, več vrednega, kot pa na kravi? Pujču v štali? Psu ali mački, če že gremo v skrajnosti in krožnike nekaterih kultur. Žival je žival. Skakat v luft, ker je nekdo bil tako zaveden, da je pojedel konja, ki ga drugače ne bi, ker je to sveta žival, je prava hinavščina. Ne narobe razumet- absolutno je narobe, da takole grdo zavajaš potrošnika, ampak sama zamenjava oz. vmešavanje druge vrste mesa je sporno še na vseh drugih ravneh, ne samo tem, da so konji pač kao večvredni. Takšno razslojevanje enostavno ni najbolj pošteno in res sem radovedna, kako bi se odražalo v človeškem svetu.
2. Ekspres mizice aka instant krma/futra. Sama sem bolj kot nad temi raznoraznimi prehranskimi aferami, zgrožena nad dejstvom, da to "hrano" nekdo sploh (še) uživa. Mislim, pa zakaj bi se nekdo želel prehranjevat z nečim, kar ima v sebi milijon (nepotrebnih) sestavin, od katerih je polovica takih, da jih še prebrat ne znaš? To ni prava hrana. Naj bo nekdo vegan, totalni mesojedec, vsejedec, presnojedec, karkoli-pač-že-jedec, pravi jedec je samo tisti, ki ceni in uživa pristno hrano. Osnovno. Iz katere naredi mali kulinarični čudež. Kuhanje ni samo modna muha in ni nekaj, kar je izumil Jamie Oliver, pač pa je del vsakdana, del osnovnega, golega preživetja. In razni izgovori a'la- ni časa, ne utegnem, ne znam, ne da se mi- so samo to. Bedni izgovori. Potem pač "žri" konjske in druge fige pa ne jokcaj, m'kay? Skuhat testenine in zraven naredit domačo polivko ni noben presežek in vzame lih toliko časa, kot ga pogrevanje v mikrovalki. Poleg tega pa je kuhanje super še, ker- vzpodbuja domišljijo in kreativnost, vrhu vsega pa je še družabno.
3. In prav zato mi gre to odkrivanje tople vode pošteno na živce. Pa saj je logično, da nekaj ne more bit čisto OK s hrano, če je pridelana tako masovno in je velik globalni biznis. Najbolj bizarno pri vsem tem pa je to, da bo vse skupaj aktualno ravno kakih pet minut, potem pa bojo naenkrat spet vsi preveč zaposleni, da bi skupaj vrgli svojo lazanjo (ali poenostavili zadeve in si na hitr'co naredili kako pašto) in bojo že greli svojo ekspres mizico...do izbruha nove afere.
Bi bilo lepo, če bi ljudje dojeli, da imajo prav oni moč. Ne s petminutnim zgražanjem, pač pa z aktivnim odklanjanjem svinjarije, ki se jim ponuja. Možnost izbire je samo na njih- da ignorirajo ves ta instant futr, obiščejo pa kmeta (sploh v SLO je to enostavno!), vzamejo in skuhajo. Kot so nekoč, niti ne tako daleeeeč nazaj, ljudje že počeli. Ampak verjetno je večina res že preveč odvisna od ojačevalcev okusa in zato ne more doumeti sicer božanskega okusa doma kuhanega obroka. Naj bo to rižota ali lazanja, če je že ta tako aktualna. Mizica se ne pogrne sama, na srečo pa si jo lahko pogrnemo sami.
Uf, long time no blog. Prejšnji mesec je RL hotel vso pozornost zase. Ta zahtevnež! :) Pa še sama s sabo sem imela dosti dela. Enivej, nov mesec je tu, taki že napol pomladni, yay. Ena tistih februarskih (nepozabnih kao) tem, pa bo ziher ta velika, oh, prestrašna prehranska prevara. In zdaj so vsi v luftu in vsi imajo toliko za povedat. Sem res edina, ki je ta afera sploh ne gane? Ne preseneča? Razen v smislu- a to instant krmo sploh (še) kdo prakticira?!
Par stvari, ki mi grejo rahlo v nos in jih enostavno moram mičkeno pokementirat.
1. Konjska afera. Konjsko meso. Katastrofa. Ta plemenita žival! Ah, bejžte no. Kaj pa je na konju bolj svetega, več vrednega, kot pa na kravi? Pujču v štali? Psu ali mački, če že gremo v skrajnosti in krožnike nekaterih kultur. Žival je žival. Skakat v luft, ker je nekdo bil tako zaveden, da je pojedel konja, ki ga drugače ne bi, ker je to sveta žival, je prava hinavščina. Ne narobe razumet- absolutno je narobe, da takole grdo zavajaš potrošnika, ampak sama zamenjava oz. vmešavanje druge vrste mesa je sporno še na vseh drugih ravneh, ne samo tem, da so konji pač kao večvredni. Takšno razslojevanje enostavno ni najbolj pošteno in res sem radovedna, kako bi se odražalo v človeškem svetu.
2. Ekspres mizice aka instant krma/futra. Sama sem bolj kot nad temi raznoraznimi prehranskimi aferami, zgrožena nad dejstvom, da to "hrano" nekdo sploh (še) uživa. Mislim, pa zakaj bi se nekdo želel prehranjevat z nečim, kar ima v sebi milijon (nepotrebnih) sestavin, od katerih je polovica takih, da jih še prebrat ne znaš? To ni prava hrana. Naj bo nekdo vegan, totalni mesojedec, vsejedec, presnojedec, karkoli-pač-že-jedec, pravi jedec je samo tisti, ki ceni in uživa pristno hrano. Osnovno. Iz katere naredi mali kulinarični čudež. Kuhanje ni samo modna muha in ni nekaj, kar je izumil Jamie Oliver, pač pa je del vsakdana, del osnovnega, golega preživetja. In razni izgovori a'la- ni časa, ne utegnem, ne znam, ne da se mi- so samo to. Bedni izgovori. Potem pač "žri" konjske in druge fige pa ne jokcaj, m'kay? Skuhat testenine in zraven naredit domačo polivko ni noben presežek in vzame lih toliko časa, kot ga pogrevanje v mikrovalki. Poleg tega pa je kuhanje super še, ker- vzpodbuja domišljijo in kreativnost, vrhu vsega pa je še družabno.
3. In prav zato mi gre to odkrivanje tople vode pošteno na živce. Pa saj je logično, da nekaj ne more bit čisto OK s hrano, če je pridelana tako masovno in je velik globalni biznis. Najbolj bizarno pri vsem tem pa je to, da bo vse skupaj aktualno ravno kakih pet minut, potem pa bojo naenkrat spet vsi preveč zaposleni, da bi skupaj vrgli svojo lazanjo (ali poenostavili zadeve in si na hitr'co naredili kako pašto) in bojo že greli svojo ekspres mizico...do izbruha nove afere.
Bi bilo lepo, če bi ljudje dojeli, da imajo prav oni moč. Ne s petminutnim zgražanjem, pač pa z aktivnim odklanjanjem svinjarije, ki se jim ponuja. Možnost izbire je samo na njih- da ignorirajo ves ta instant futr, obiščejo pa kmeta (sploh v SLO je to enostavno!), vzamejo in skuhajo. Kot so nekoč, niti ne tako daleeeeč nazaj, ljudje že počeli. Ampak verjetno je večina res že preveč odvisna od ojačevalcev okusa in zato ne more doumeti sicer božanskega okusa doma kuhanega obroka. Naj bo to rižota ali lazanja, če je že ta tako aktualna. Mizica se ne pogrne sama, na srečo pa si jo lahko pogrnemo sami.
 |
| vir |
Ni komentarjev:
Objavite komentar