Si to, kar ješ?

Odkrivanje tople vode, ekspres mizica in mački oz. konjske fige v žaklju.

Uf, long time no blog. Prejšnji mesec je RL hotel vso pozornost zase. Ta zahtevnež! :) Pa še sama s sabo sem imela dosti dela. Enivej, nov mesec je tu, taki že napol pomladni, yay. Ena tistih februarskih (nepozabnih kao) tem, pa bo ziher ta velika, oh, prestrašna prehranska prevara. In zdaj so vsi v luftu in vsi imajo toliko za povedat. Sem res edina, ki je ta afera sploh ne gane? Ne preseneča? Razen v smislu- a to instant krmo sploh (še) kdo prakticira?!

Par stvari, ki mi grejo rahlo v nos in jih enostavno moram mičkeno pokementirat.

1. Konjska afera. Konjsko meso. Katastrofa. Ta plemenita žival! Ah, bejžte no. Kaj pa je na konju bolj svetega, več vrednega, kot pa na kravi? Pujču v štali? Psu ali mački, če že gremo v skrajnosti in krožnike nekaterih kultur. Žival je žival. Skakat v luft, ker je nekdo bil tako zaveden, da je pojedel konja, ki ga drugače ne bi, ker je to sveta žival, je prava hinavščina. Ne narobe razumet- absolutno je narobe, da takole grdo zavajaš potrošnika, ampak sama zamenjava oz. vmešavanje druge vrste mesa je sporno še na vseh drugih ravneh, ne samo tem, da so konji pač kao večvredni. Takšno razslojevanje enostavno ni najbolj pošteno in res sem radovedna, kako bi se odražalo v človeškem svetu.

2. Ekspres mizice aka instant krma/futra. Sama sem bolj kot nad temi raznoraznimi prehranskimi aferami, zgrožena nad dejstvom, da to "hrano" nekdo sploh (še) uživa. Mislim, pa zakaj bi se nekdo želel prehranjevat z nečim, kar ima v sebi milijon (nepotrebnih) sestavin, od katerih je polovica takih, da jih še prebrat ne znaš? To ni prava hrana. Naj bo nekdo vegan, totalni mesojedec, vsejedec, presnojedec, karkoli-pač-že-jedec, pravi jedec je samo tisti, ki ceni in uživa pristno hrano. Osnovno. Iz katere naredi mali kulinarični čudež. Kuhanje ni samo modna muha in ni nekaj, kar je izumil Jamie Oliver, pač pa je del vsakdana, del osnovnega, golega preživetja. In razni izgovori a'la- ni časa, ne utegnem, ne znam, ne da se mi- so samo to. Bedni izgovori. Potem pač "žri" konjske in druge fige pa ne jokcaj, m'kay? Skuhat testenine in zraven naredit domačo polivko ni noben presežek in vzame lih toliko časa, kot ga pogrevanje v mikrovalki. Poleg tega pa je kuhanje super še, ker- vzpodbuja domišljijo in kreativnost, vrhu vsega pa je še družabno.

3. In prav zato mi gre to odkrivanje tople vode pošteno na živce. Pa saj je logično, da nekaj ne more bit čisto OK s hrano, če je pridelana tako masovno in je velik globalni biznis. Najbolj bizarno pri vsem tem pa je to, da bo vse skupaj aktualno ravno kakih pet minut, potem pa bojo naenkrat spet vsi preveč zaposleni, da bi skupaj vrgli svojo lazanjo (ali poenostavili zadeve in si na hitr'co naredili kako pašto) in bojo že greli svojo ekspres mizico...do izbruha nove afere.

Bi bilo lepo, če bi ljudje dojeli, da imajo prav oni moč. Ne s petminutnim zgražanjem, pač pa z aktivnim odklanjanjem svinjarije, ki se jim ponuja. Možnost izbire je samo na njih- da ignorirajo ves ta instant futr, obiščejo pa kmeta (sploh v SLO je to enostavno!), vzamejo in skuhajo. Kot so nekoč, niti ne tako daleeeeč nazaj, ljudje že počeli. Ampak verjetno je večina res že preveč odvisna od ojačevalcev okusa in zato ne more doumeti sicer božanskega okusa doma kuhanega obroka. Naj bo to rižota ali lazanja, če je že ta tako aktualna. Mizica se ne pogrne sama, na srečo pa si jo lahko pogrnemo sami.

vir

Lakota

Zakaj nihče ne bi smel biti lačen. Še najmanj pa otroci.

Zakaj ne otroci? Ne samo zato, ker so otroci in ker so pač ti tako klišejsko naše največje bogastvo in veselje, ne zato, ker so pač tako, oh mali, pa slaaaadkiiii pa prisrčni, da se večina odraslih z njimi pogavarja, kot da so malo počasni. Niso. In ravno zato se z njimi ne bi smeli tako niti pogovarjati niti dopustiti, da so lačni. Zato, ker so ljudje. In nihče na tem svetu ne bi smel biti lačen, kajti biti lačen je tako kot biti brez zraka. Kdo lahko preživi brez zraka? Oziroma, kako dolgo lahko preživi posameznik, da ne zajame sape in zadiha s polnimi pljuči? Morda nekateri res lahko postavljajo rekorde in zdržijo dlje, a postavi se vprašanje kakovosti življenja in posledic, ki jih takšna dejanja puščajo. Da ne bo pomote, govorim o lakoti. Glejte, sama ne vem, če bom kdaj sploh lahko imela otroke, niti si jih nikoli nisem kaj pretirano želela, niti si jih ne trenutno, niti nikoli nisem bila kaj pretirano navdušena nad njimi- iskreno povedano. Vedno pa sem bila iskrena do njih in mislim, da to najbolj cenijo, ker če so kaj, so ravno to- iskreni in pristni. Dve lastnosti, ki sta mi zelo všeč. "Žal" pa v tem obdobju vpijajo kot gobe in srkajo iz okolja in to nosijo s sabo, hočeš ali nočeš. Zakaj torej ne bi smeli poslušati takšnih zgodb? Ne zato, ker so otroci buc-buc kjut, pač pa ker so ljudje, ja, resda taki v manjši in večini primerov, bolj simpatični izdaji kot odrasli, ampak so ljudje- posamezniki, ki bodo nekoč odrasli in postali del aktivne družbe. Del družbe so itak že sedaj, samo da pač ne toliko aktiven, kot se pač aktivno prebivalstvo uradno pojmuje. Torej, da delaš, plačuješ davke in prispevaš v državno blagajno za družbeno blaginjo (oz. vsaj naj bi, tu v SLO pač ne izgleda tako, ampak pustimo to trenutno na strani), predvsem pa je najpomembnejše, po mojem skromnem mnenju, ta, da odrasteš v odgovorno, spoštljivo in spoštovanja vredno osebo, ki premore dovolj razuma in srčne kulture. Ne trdim, da so vsi "lačni" (dobesedno lačni ali tisti lačni samo kake ljubezni ali česa drugega), sedaj grozni (odrasli) posamezniki niti da so vsi "siti" (torej tisti, ki imajo vsega dovolj ali celo preveč), sedaj idealni (odrasli) posamezniki- a-a, kje pa, ljudje smo ipak preveč različni za kaj takega, ampak so stvari, ki nas oblikujejo, so dejanja, ki nas "gradijo". Lahko se zgodi, da je otrok, sad čiste ljubezni, ki je prenasičen z ljubeznijo in vsemi (materialnimi) dobrinami, hudičev, disfunkcionalen odrasel in lahko da je otrok, ki mu je tega ali onega ali vsega primanjkovalo, prav zaradi tega morda, toliko bolj odgovorna in zavestna odrasla oseba. Samo dejstvo ostaja, da je nekdo, ki ga izvlečejo iz vrste za hrano nekako poškodovan. Kot je tudi nekdo, ki mora spiti ne vem, koliko vode, da ne čuti lakote. Lahko bo to kdaj pozabil, prebolel, vendar to nikomur, NIKOMUR ne bi smela biti NIKAKRŠNA tolažba. Kajti konec koncev trenutno ni najpomembnejše, kaj iz te osebe bo, ampak kaj je sedaj- če je lačna, je to napačno, zelo napačno. Kajti nihče ne bi smel biti lačen.

Kot prvo je hrane več kot dovolj- za vse, kot drugo, če govorim za to državo- kdaj smo postali država v ravzoju, država tretjega sveta, tista država, kjer se tako grde stvari, kot je brskanje po smetah in kruljenje želdocev dnevna realnost? Če kje, potem je tukaj ta "ta spodnja meja"! Kaj narediti? Nekaj je treba, to je gotovo. Čeprav ruvanje granitnih kock in ciljanje politikov, v tem primeru ne zveni napačno, to na dolgi rok, vseeno ni ta prava pot. Ja, politike je treba menjat- vse po vrsti, da ne bo pomoti, ampak prvo je treba lačne nahranit. In čeprav sem sama absolutni zagovornik prave, domače kuhe, torej recimo testenin (polnozrnatih po možnosti) z domače pripravljeno vegi ali pa bolognese omako in ne ponaredkov in/ali zlorabe kuharije, kot so razne čudežne vrečke s čudnimi sestavinami in si želim, da ljudje (pri nas) ne bi bili tako navajeni (odvisni) od "dobrih" umetnih okusov, si še vedno najbolj zaželim, da bi bili v prvi vrsti predvsem siti in ne zaznamovani z lakoto.

Kako torej pomagati?

ZPM & DPM
Boter.si
Direktna pomoč (sami donirajmo in pomagajmo tistim, za katere vemo, da so pomoči potrebni)

vir

Sejem Narava Zdravje 2012

Kot rečeno v enem od prejšnjih blogov, sem imela namen obiskati sejem Narava-Zdravje. Samo toliko, da malo vidim, kaj dogaja, kakšno je kaj zanimanje, če so kakšne novosti, če bo kaj (dobrega) za poizkusit, kaj ugodneje za dobit,... Kaj naj rečem? Bila sem tam. Ampak, da bi na meni pustilo kak pretiran(o) (dober) vtis? A-a.
Kot prvo razočaranje- ni razstavljal Planet Bio. Saj ne da jim delam reklamo, ker je v bistvu edina stvar, ki jih pri njih redno nabavljam pšenična trava. Sem pa upala na njihovo božansko čokolado. Pa padla mimo-bo treba spet svojo delat. Kaj češ. Kot največje razočaranje, totalni minus, ki mi je povsem pokvaril dan- razstavljanje živih živali. Ok, saj ne, da bi mi razstavljanje mrtvih bilo kaj bolj pri srcu, da se razumemo. Ampak živa krava NE sodi v prostor poln ljudi, ki se derejo in gnetejo ter bogo revico povsem vznemirijo. Mislim, če folk že trumoma dere na tak sejem zaradi zdravja (in narave), naj PROSIM pomisli tudi na zdravje krave. In pa seveda vseh drugih živali. Kot recimo tistih bogih kur, ki se tlačijo v (pre)majhnem boxu ali pa piščančkov, ki so v neki akvariju podobni zadevi in služijo kot živa igračka otrokom. Vse lepo in prav, prav je, da otroci spoznajo živali, ampak PROSIM naj jih spoznajo v njihovem naravnem okolju. Kar pa sejem poln živ-žava ni. Ljudi je pa nenormalno dosti, očitno nisem več tako čudna, ker se (malo) zanimam za svoje zdravje in (resnično) zdravo prehrano. Samo spet kritika. Sem tečna, ha? Pri nas so ljudje prepričani, da se zdravo je, če črtajo gluten in laktozo, pri tem pa ni potrebno omenjat, da vsaj 3/4 le-teh sploh ne ve, kaj eno ali drugo sploh je. In pa da je povsem okej in zdravo, če poješ kak nadomestek v obliki shakov (ne smoothijev, shakov) in ploščic, da je bio čips fuuuuul bolj zdrav & podobno. Junk bo vedno junk, pa če bo imel milijon bio-eko-zdravo-dietno-in podobnih oznak. Samo to je že druga tema. Nasploh je vse precej natlačeno in (z)mešano in na čase je spominjalo na kak boljši sejem, kjer bi eni želeli svoje izdelke kar metati za tabo. So ljudje, ki jim to več kot očitno ugaja, glede na to, da me je en stric, v želji, da bi prišel do svojega (morebitnega) freebie-ja, skoraj dobesedno pregazil. Whatevs.
Na + strani je to, da sem na račun teh poplav kuponskih ugodnosti, dobila za džabe karto, da sem ponovno prišla do presne tortice Lizinega vrta (tokrat čokoladno- dobra, ampak drugič grem nazaj k preverjenemu in vzamem borovnico, ki je TOP in moja naaaaaajljubša- verjetno zato, ker sem povsem in noro zatrapana v borovnice), da sem po izredno ugodni ceni dobila zgoščen jabolčni sok, s katerim se da delat božanske in Božanske sladice (po knjigi Marje Božič- močno priroročam!!), da sem preživela dan v Ljubljani, ki je prekrasno mesto, da sem si lahko pobližje pogledala domače sorte slovenskih jabolk,... 
Vsekakor je še kar nekaj prostora za izboljšave, največji korak pa je lahko to, da spredvidijo, da preplašano mukajoče bitje (ali katerokoli drugo, no), pač ne sodi v tak "cirkus".

kaj ne vidiš, kak' me je strah? pus'te me na pašniku! in pa mama kravica in bejbi mukica...noro, kak se majo kravice rade. <3

jabolka. ker so preprosto sadje, ki je del vsakdana.

mešano na "žaru".

dišeča sivka & vabljiva kopel.