Zakaj nihče ne bi smel biti lačen. Še najmanj pa otroci.
Zakaj ne otroci? Ne samo zato, ker so otroci in ker so pač ti tako klišejsko naše največje bogastvo in veselje, ne zato, ker so pač tako, oh mali, pa slaaaadkiiii pa prisrčni, da se večina odraslih z njimi pogavarja, kot da so malo počasni. Niso. In ravno zato se z njimi ne bi smeli tako niti pogovarjati niti dopustiti, da so lačni. Zato, ker so ljudje. In nihče na tem svetu ne bi smel biti lačen, kajti biti lačen je tako kot biti brez zraka. Kdo lahko preživi brez zraka? Oziroma, kako dolgo lahko preživi posameznik, da ne zajame sape in zadiha s polnimi pljuči? Morda nekateri res lahko postavljajo rekorde in zdržijo dlje, a postavi se vprašanje kakovosti življenja in posledic, ki jih takšna dejanja puščajo. Da ne bo pomote, govorim o lakoti. Glejte, sama ne vem, če bom kdaj sploh lahko imela otroke, niti si jih nikoli nisem kaj pretirano želela, niti si jih ne trenutno, niti nikoli nisem bila kaj pretirano navdušena nad njimi- iskreno povedano. Vedno pa sem bila iskrena do njih in mislim, da to najbolj cenijo, ker če so kaj, so ravno to- iskreni in pristni. Dve lastnosti, ki sta mi zelo všeč. "Žal" pa v tem obdobju vpijajo kot gobe in srkajo iz okolja in to nosijo s sabo, hočeš ali nočeš. Zakaj torej ne bi smeli poslušati takšnih zgodb? Ne zato, ker so otroci buc-buc kjut, pač pa ker so ljudje, ja, resda taki v manjši in večini primerov, bolj simpatični izdaji kot odrasli, ampak so ljudje- posamezniki, ki bodo nekoč odrasli in postali del aktivne družbe. Del družbe so itak že sedaj, samo da pač ne toliko aktiven, kot se pač aktivno prebivalstvo uradno pojmuje. Torej, da delaš, plačuješ davke in prispevaš v državno blagajno za družbeno blaginjo (oz. vsaj naj bi, tu v SLO pač ne izgleda tako, ampak pustimo to trenutno na strani), predvsem pa je najpomembnejše, po mojem skromnem mnenju, ta, da odrasteš v odgovorno, spoštljivo in spoštovanja vredno osebo, ki premore dovolj razuma in srčne kulture. Ne trdim, da so vsi "lačni" (dobesedno lačni ali tisti lačni samo kake ljubezni ali česa drugega), sedaj grozni (odrasli) posamezniki niti da so vsi "siti" (torej tisti, ki imajo vsega dovolj ali celo preveč), sedaj idealni (odrasli) posamezniki- a-a, kje pa, ljudje smo ipak preveč različni za kaj takega, ampak so stvari, ki nas oblikujejo, so dejanja, ki nas "gradijo". Lahko se zgodi, da je otrok, sad čiste ljubezni, ki je prenasičen z ljubeznijo in vsemi (materialnimi) dobrinami, hudičev, disfunkcionalen odrasel in lahko da je otrok, ki mu je tega ali onega ali vsega primanjkovalo, prav zaradi tega morda, toliko bolj odgovorna in zavestna odrasla oseba. Samo dejstvo ostaja, da je nekdo, ki ga izvlečejo iz vrste za hrano nekako poškodovan. Kot je tudi nekdo, ki mora spiti ne vem, koliko vode, da ne čuti lakote. Lahko bo to kdaj pozabil, prebolel, vendar to nikomur, NIKOMUR ne bi smela biti NIKAKRŠNA tolažba. Kajti konec koncev trenutno ni najpomembnejše, kaj iz te osebe bo, ampak kaj je sedaj- če je lačna, je to napačno, zelo napačno. Kajti nihče ne bi smel biti lačen.
Kot prvo je hrane več kot dovolj- za vse, kot drugo, če govorim za to državo- kdaj smo postali država v ravzoju, država tretjega sveta, tista država, kjer se tako grde stvari, kot je brskanje po smetah in kruljenje želdocev dnevna realnost? Če kje, potem je tukaj ta "ta spodnja meja"! Kaj narediti? Nekaj je treba, to je gotovo. Čeprav ruvanje granitnih kock in ciljanje politikov, v tem primeru ne zveni napačno, to na dolgi rok, vseeno ni ta prava pot. Ja, politike je treba menjat- vse po vrsti, da ne bo pomoti, ampak prvo je treba lačne nahranit. In čeprav sem sama absolutni zagovornik prave, domače kuhe, torej recimo testenin (polnozrnatih po možnosti) z domače pripravljeno vegi ali pa bolognese omako in ne ponaredkov in/ali zlorabe kuharije, kot so razne čudežne vrečke s čudnimi sestavinami in si želim, da ljudje (pri nas) ne bi bili tako navajeni (odvisni) od "dobrih" umetnih okusov, si še vedno najbolj zaželim, da bi bili v prvi vrsti predvsem siti in ne zaznamovani z lakoto.
Kako torej pomagati?
ZPM & DPM
Boter.si
Direktna pomoč (sami donirajmo in pomagajmo tistim, za katere vemo, da so pomoči potrebni)
Zakaj ne otroci? Ne samo zato, ker so otroci in ker so pač ti tako klišejsko naše največje bogastvo in veselje, ne zato, ker so pač tako, oh mali, pa slaaaadkiiii pa prisrčni, da se večina odraslih z njimi pogavarja, kot da so malo počasni. Niso. In ravno zato se z njimi ne bi smeli tako niti pogovarjati niti dopustiti, da so lačni. Zato, ker so ljudje. In nihče na tem svetu ne bi smel biti lačen, kajti biti lačen je tako kot biti brez zraka. Kdo lahko preživi brez zraka? Oziroma, kako dolgo lahko preživi posameznik, da ne zajame sape in zadiha s polnimi pljuči? Morda nekateri res lahko postavljajo rekorde in zdržijo dlje, a postavi se vprašanje kakovosti življenja in posledic, ki jih takšna dejanja puščajo. Da ne bo pomote, govorim o lakoti. Glejte, sama ne vem, če bom kdaj sploh lahko imela otroke, niti si jih nikoli nisem kaj pretirano želela, niti si jih ne trenutno, niti nikoli nisem bila kaj pretirano navdušena nad njimi- iskreno povedano. Vedno pa sem bila iskrena do njih in mislim, da to najbolj cenijo, ker če so kaj, so ravno to- iskreni in pristni. Dve lastnosti, ki sta mi zelo všeč. "Žal" pa v tem obdobju vpijajo kot gobe in srkajo iz okolja in to nosijo s sabo, hočeš ali nočeš. Zakaj torej ne bi smeli poslušati takšnih zgodb? Ne zato, ker so otroci buc-buc kjut, pač pa ker so ljudje, ja, resda taki v manjši in večini primerov, bolj simpatični izdaji kot odrasli, ampak so ljudje- posamezniki, ki bodo nekoč odrasli in postali del aktivne družbe. Del družbe so itak že sedaj, samo da pač ne toliko aktiven, kot se pač aktivno prebivalstvo uradno pojmuje. Torej, da delaš, plačuješ davke in prispevaš v državno blagajno za družbeno blaginjo (oz. vsaj naj bi, tu v SLO pač ne izgleda tako, ampak pustimo to trenutno na strani), predvsem pa je najpomembnejše, po mojem skromnem mnenju, ta, da odrasteš v odgovorno, spoštljivo in spoštovanja vredno osebo, ki premore dovolj razuma in srčne kulture. Ne trdim, da so vsi "lačni" (dobesedno lačni ali tisti lačni samo kake ljubezni ali česa drugega), sedaj grozni (odrasli) posamezniki niti da so vsi "siti" (torej tisti, ki imajo vsega dovolj ali celo preveč), sedaj idealni (odrasli) posamezniki- a-a, kje pa, ljudje smo ipak preveč različni za kaj takega, ampak so stvari, ki nas oblikujejo, so dejanja, ki nas "gradijo". Lahko se zgodi, da je otrok, sad čiste ljubezni, ki je prenasičen z ljubeznijo in vsemi (materialnimi) dobrinami, hudičev, disfunkcionalen odrasel in lahko da je otrok, ki mu je tega ali onega ali vsega primanjkovalo, prav zaradi tega morda, toliko bolj odgovorna in zavestna odrasla oseba. Samo dejstvo ostaja, da je nekdo, ki ga izvlečejo iz vrste za hrano nekako poškodovan. Kot je tudi nekdo, ki mora spiti ne vem, koliko vode, da ne čuti lakote. Lahko bo to kdaj pozabil, prebolel, vendar to nikomur, NIKOMUR ne bi smela biti NIKAKRŠNA tolažba. Kajti konec koncev trenutno ni najpomembnejše, kaj iz te osebe bo, ampak kaj je sedaj- če je lačna, je to napačno, zelo napačno. Kajti nihče ne bi smel biti lačen.
Kot prvo je hrane več kot dovolj- za vse, kot drugo, če govorim za to državo- kdaj smo postali država v ravzoju, država tretjega sveta, tista država, kjer se tako grde stvari, kot je brskanje po smetah in kruljenje želdocev dnevna realnost? Če kje, potem je tukaj ta "ta spodnja meja"! Kaj narediti? Nekaj je treba, to je gotovo. Čeprav ruvanje granitnih kock in ciljanje politikov, v tem primeru ne zveni napačno, to na dolgi rok, vseeno ni ta prava pot. Ja, politike je treba menjat- vse po vrsti, da ne bo pomoti, ampak prvo je treba lačne nahranit. In čeprav sem sama absolutni zagovornik prave, domače kuhe, torej recimo testenin (polnozrnatih po možnosti) z domače pripravljeno vegi ali pa bolognese omako in ne ponaredkov in/ali zlorabe kuharije, kot so razne čudežne vrečke s čudnimi sestavinami in si želim, da ljudje (pri nas) ne bi bili tako navajeni (odvisni) od "dobrih" umetnih okusov, si še vedno najbolj zaželim, da bi bili v prvi vrsti predvsem siti in ne zaznamovani z lakoto.
Kako torej pomagati?
ZPM & DPM
Boter.si
Direktna pomoč (sami donirajmo in pomagajmo tistim, za katere vemo, da so pomoči potrebni)
 |
| vir |
Ni komentarjev:
Objavite komentar