Če je kdaj obstajala kakšna hrana, ki sem jo imela vedno rada, potem je to pizza. Enivej, ko sem se "odpovedala" mlečnim izdelkom, je tudi pica odpadla. Pa je res? NE, ni, zahvaljujoč popolnemu in povsem rastlinskemu nadomestku, v katerem ni niti grama soje. Ja, tudi to je mogoče. Zahvaljujoč veganski riževi mocareli. Čemu? Riževi mocareli? Jp, gre za popoln "sirni nadomestek". :D
In kaj je boljšega, kot pa ena slastna "margarita"* za večerjo?
Sestavine:
Testo:
Nadev:
Po želji, vendar za (mojo) "margarito" nekako velja takole (oz. je veljalo v tem primeru, ker sem pač to imela pri roki, drugače piporočam še svežo rukolo, yummo):
Postopek:
Testo za pico je easy. Sama sem sicer vedno imela težave z njim oz. bolj strahe, pa je z redno peko kruha vse "odpadlo". Preprosto se zgnetejo vse sestavine v gladko testo, ki se na toplem pusti vsaj pol ure, nič pa ni narobe, če tudi kaj več.
Potem se ga, podobno kot pri focaccii, "ubije", na novo zagnete, razdeli na kupčke in pusti vzhajat vsaj še 10 minut. Po tem času, se ga na pomokani površini razvalja v željeno obliko (moja željena oblika je še vedno popoln krog, kot ga dobim v piceriji, ker pa nikoli ne uspe, pač nastane kvadrasta...ali kakršnakoli pač že, tako da korg ostaja samo željena oblika :D).
Preden se testo naloži in še preden se ga razvalja do konca, ga sama preložim na peko papir in pekač, kjer ga "spedenam" do konca.
Tej fazi, sledi faza "obložitve"- tukaj naj igra domišljija prosto pot. Sama sem to pot uporabila paradižnikovo omako, ki je imela že sama po sebi polno bazilike, zato mi ni bilo treba uporabiti sveže ali sušene. Sledila je MozzaRisella, malo koruze, par svežih paradižnikov (hvala-ne-vem-komu za Lušt :)), nekaj oliv, gobice, origano in sol (ta mocarela ni med najbolj slanimi in malo (morske iz Pirana)) ne škodi).
Po tistem pa hop v pečico, nastavljeno na žar, ogreto na 200 stopinj Celzija in naj se peče nekje od 10 do 15 minut, čeprav zna 15 že bit preveč. Mogoče je kakih 12 minut ravno idealno- saj se vidi & zavoha. Dober tek!
Sestava: BioSurice* 46 % (voda, polnovredni kaljen riž* 20,8 %, sol, jabolčni kias*), hladno stiskano kokosovo olje*, limonin sok*. Zgoščevalci: agar-agar, arabski gumi, ksantan, rožičeva moka. Aroma: naravne arome.Še več si lahko o njej preberete na strani Proorganike, ki jo dobavlja. Moja ocena mocarelike, pa je pod slikicama. ;)
In kaj je boljšega, kot pa ena slastna "margarita"* za večerjo?
Sestavine:
Testo:
- 300 g moke (sama mešam 200 g pšenične, krušne moke in 100 g polnozrnate pirine)
- 1 ČŽ suhega kvasa
- 1 JŽ olivnega olja
- ščep soli
- topla voda po potrebi
Nadev:
Po želji, vendar za (mojo) "margarito" nekako velja takole (oz. je veljalo v tem primeru, ker sem pač to imela pri roki, drugače piporočam še svežo rukolo, yummo):
- Paradižnikova omaka (imela takšno domače predelave, že polno bazilike)
- MozaRisella (za 1 veliko pico za 2 osebi je nekje polovička mocarele več kot dovolj, čeprav morda ne izgleda tako)
- Paradižnik
- Bazilika (v kolikor nimate paradižnikove omake, v kateri bi se le-ta utapljala)
- Koruza
- Gobice
- Origano
- Sol
Postopek:
Testo za pico je easy. Sama sem sicer vedno imela težave z njim oz. bolj strahe, pa je z redno peko kruha vse "odpadlo". Preprosto se zgnetejo vse sestavine v gladko testo, ki se na toplem pusti vsaj pol ure, nič pa ni narobe, če tudi kaj več.
Potem se ga, podobno kot pri focaccii, "ubije", na novo zagnete, razdeli na kupčke in pusti vzhajat vsaj še 10 minut. Po tem času, se ga na pomokani površini razvalja v željeno obliko (moja željena oblika je še vedno popoln krog, kot ga dobim v piceriji, ker pa nikoli ne uspe, pač nastane kvadrasta...ali kakršnakoli pač že, tako da korg ostaja samo željena oblika :D).
Preden se testo naloži in še preden se ga razvalja do konca, ga sama preložim na peko papir in pekač, kjer ga "spedenam" do konca.
Tej fazi, sledi faza "obložitve"- tukaj naj igra domišljija prosto pot. Sama sem to pot uporabila paradižnikovo omako, ki je imela že sama po sebi polno bazilike, zato mi ni bilo treba uporabiti sveže ali sušene. Sledila je MozzaRisella, malo koruze, par svežih paradižnikov (hvala-ne-vem-komu za Lušt :)), nekaj oliv, gobice, origano in sol (ta mocarela ni med najbolj slanimi in malo (morske iz Pirana)) ne škodi).
Po tistem pa hop v pečico, nastavljeno na žar, ogreto na 200 stopinj Celzija in naj se peče nekje od 10 do 15 minut, čeprav zna 15 že bit preveč. Mogoče je kakih 12 minut ravno idealno- saj se vidi & zavoha. Dober tek!
takole izgleda to "čudo" od veganske različice mocarele. na pici se obnese več kot odlično, prav tako paše tudi v poletnih različicah solat, ko je v izobilju paradižnika in sveže bazilike. seveda gre tudi v sendviče, sploh kakšne tople,... v glavnem, uporablja se kot klasična mocarela. cena? okoli 3, 70 (cent gor ali dol, odvisno od trgovine. "moja" norma jo ima še vedno najugodneje). mogoče res zveni veliko, vendar je vredna svojega denarja. z njo si lahko privoščim 4 pice, tako da se mi povsem izzide, če računam, da bi v piceriji dala za pico vsaj 6 ali 7 €. ni sicer redno na nakupovalnem listku, ampak ko je, si jo z veseljem privoščim. priporočam. :) |
Tudi sam sem dal vse živalske produkte (mlečne) v minimum in najhujše se odreči pici, katera mi odlična rata v krušni peči.
OdgovoriIzbrišiMoram probati to mozzarelo ampak me zanima nekaj. Če daš samo navadno mozzarelo na pico, brez ostale sira, tako zelo prevlalduje, da je bolj pustega okusa. Ponavadi sem delal za osnovo nariban sir plus nekaj kepic mozzarele, kar je prišla super kombinacija. Obstaja tudi nadomestek navadnemu siru?
Hvala in lp,
Uroš