Ovsena kaša z bučo maslenko

Veeeem, da je buča jesenska futra, in ja, veeeem, da je zdaj januar, ampak jaz še vedno pridno papcam buče. Se pravi- zadnjič sem dobila eno težkokategornico maslenko po super ugodni ceni in seveda je morala z mano, kjer se je spremenila v pire. Večina le-tega je že na varnem v zmrzovalniku, nekaj pa je že bilo žrtvovanega. :D V ovseno kašo. Ta je namreč eden od mojih naaaaaj zajtrkov, sploh ker omogoča toliko maneverskega prostora glede okusov. ;)

Sestavine:

• 1/2 S ovsenih kosmičev
• 1 S vode (lahko tudi rastlinskega napitka ali mleka)
• 1 JŽ chia semen (po želji, ampak priporočljivo)
• ščep soli
• 1/2 ČŽ cimeta
• piment, ingver, klinčki, čista vanilija v prahu (po občutku, sama sem dala ščep vsakega)
• 3-4 JŽ bučnega pireja
• 1 ČŽ tahinija*
• sladilo po želji in okusu
• bučna semena, cimet,...

Postopek:

Zadeve se je najboljše lotiti zvečer. Zmešajte prvih 6 sestavin in pustite stati čez noč. Tako se bodo okusi resnično dobro prepojili, chia semena pa bodo imela čas da "eksplodirajo". Zjutraj dodajte bučni pire, tahini in na nizkem ognu pogrejte. Grejte kar nekaj časa- vsaj 5 do 10 minut. Dlje ko se dela, bolj pridejo posamezni okusi do izraza. Na koncu dodajte sladilo po želji, potresite s cimetom, bučnimi semeni,... Lahko  tudi kokosove kosmiče, kakšno suho sadje, semena, kakavova zrna,... Ni pa nujno, da se priprave lotite že noč prej. Dovolj bo tudi, če vse skupaj vsujete v posodo in kuhate od 10 do 15 minut, ampak na nizkem ognju.

*Zakaj tahini? Namesto masla, seveda. :P Lahko pa bi dali tudi kokosovo maslo ali olje (in potem po vrhu potresli kokosove kosmiče,...) ali pa mandljevo/lešnikovo maslo ali maslo indijskih oreščkov,... Pač malo dobre, kakovostne maščobe, da vse lepo poveže in da poln okus. S tahinijem sicer ne gre pretiravat, ker ima kar močan okus, ampak majhna čajna žlička da tisto piko na i. ;)

Bučni kruh

Dnevi se obračajo, blog miruje, kot vse ostalo, kar se dogaja na spletu oz. ob računalniku- verjetno zato, ker se malo več dogaja izven vsega tega- torej v pravem svetu, ne virtualnem. Včasih prav paše- no ja, ne glede na vse, nekaj ostaja nespremenjeno- buče so še vedno zakon! ;)

Sestavine:

• 250 g moke (uporabila sem pirino polnozrnato)
• 2 ČŽ pecilnega praška
• 1/2 ČŽ sode bikarbone
• sol
• 2-3 JŽ bučnih zmletih bučnih semen
• 1 JŽ celih bučnih semen
• 2 chia ali laneni jajčki (1 JŽ semen+3 do 4 JŽ mlačne vode)
• 1 S bučnega pireja
• voda po potrebi

Postopek:

V večji posodi pomešajte suhe sestavine, ki jim sledita chia ali laneni jajčki, skupaj z bučnim pirejem. Masa, ki nastane je zelo pocasta in zbita. V kolikor bučnega pireja ne bi bilo dovolj za vso maso, se lahko dolije še čisto malo vode, ampak ne toliko, da testo postane preveč tekoče- to naj bo še naprej gosto, mazljavo in pacavo. Ni najbolj luštno z njim za delat, ampak je rezultat toliko boljši. Masa se naj vsuje s peko papirjem obložen pekač in razmaže čez površino. Ko zadiši in postane hrustljav in ko termometer doseže 98 stopinj Celzija, je zadeva pečena. In odlična- hrustljava skorjica z mehko, topljivo sredico, ki ima okus po samih bučah. :)

Še en nasvet/predlog za serviranje: če dočaka starost nekaj dni in je zaradi tega že suh, ga je fajn narezat na koščke, na suho popečt in servirat na bučni juhi, kjer seveda ne sme manjkat ta pravo bučno olje. Pa dober tek.

Riževa mozzarella (MozzaRisella) in (veganska) margarita

Če je kdaj obstajala kakšna hrana, ki sem jo imela vedno rada, potem je to pizza. Enivej, ko sem se "odpovedala" mlečnim izdelkom, je tudi pica odpadla. Pa je res? NE, ni, zahvaljujoč popolnemu in povsem rastlinskemu nadomestku, v katerem ni niti grama soje. Ja, tudi to je mogoče. Zahvaljujoč veganski riževi mocareli. Čemu? Riževi mocareli? Jp, gre za popoln "sirni nadomestek". :D

Sestava: BioSurice* 46 % (voda, polnovredni kaljen riž* 20,8 %, sol, jabolčni kias*), hladno stiskano kokosovo olje*, limonin sok*. Zgoščevalci: agar-agar, arabski gumi, ksantan, rožičeva moka. Aroma: naravne arome.

Še več si lahko o njej preberete na strani Proorganike, ki jo dobavlja. Moja ocena mocarelike, pa je pod slikicama. ;)

In kaj je boljšega, kot pa ena slastna "margarita"* za večerjo?

Sestavine:

Testo:

• 300 g moke (sama mešam 200 g pšenične, krušne moke in 100 g polnozrnate pirine)
• 1 ČŽ suhega kvasa
• 1 JŽ olivnega olja
• ščep soli
• topla voda po potrebi

Nadev:

Po želji, vendar za (mojo) "margarito" nekako velja takole (oz. je veljalo v tem primeru, ker sem pač to imela pri roki, drugače piporočam še svežo rukolo, yummo):

• Paradižnikova omaka (imela takšno domače predelave, že polno bazilike)
• MozaRisella (za 1 veliko pico za 2 osebi je nekje polovička mocarele več kot dovolj, čeprav morda ne izgleda tako)
• Paradižnik
• Bazilika (v kolikor nimate paradižnikove omake, v kateri bi se le-ta utapljala)
• Koruza
• Gobice
• Origano
• Sol

* Margarita naj bi sicer vsebovala zgolj paradižnik, mocarelo in baziliko. Ampak jaz imam rada pestrost in dodatke. :D

Postopek:

Testo za pico je easy. Sama sem sicer vedno imela težave z njim oz. bolj strahe, pa je z redno peko kruha vse "odpadlo". Preprosto se zgnetejo vse sestavine v gladko testo, ki se na toplem pusti vsaj pol ure, nič pa ni narobe, če tudi kaj več.

Potem se ga, podobno kot pri focaccii, "ubije", na novo zagnete, razdeli na kupčke in pusti vzhajat vsaj še 10 minut. Po tem času, se ga na pomokani površini razvalja v željeno obliko (moja željena oblika je še vedno popoln krog, kot ga dobim v piceriji, ker pa nikoli ne uspe, pač nastane kvadrasta...ali kakršnakoli pač že, tako da korg ostaja samo željena oblika :D).
Preden se testo naloži in še preden se ga razvalja do konca, ga sama preložim na peko papir in pekač, kjer ga "spedenam" do konca.

Tej fazi, sledi faza "obložitve"- tukaj naj igra domišljija prosto pot. Sama sem to pot uporabila paradižnikovo omako, ki je imela že sama po sebi polno bazilike, zato mi ni bilo treba uporabiti sveže ali sušene. Sledila je MozzaRisella, malo koruze, par svežih paradižnikov (hvala-ne-vem-komu za Lušt :)), nekaj oliv, gobice, origano in sol (ta mocarela ni med najbolj slanimi in malo (morske iz Pirana)) ne škodi).

Po tistem pa hop v pečico, nastavljeno na žar, ogreto na 200 stopinj Celzija in naj se peče nekje od 10 do 15 minut, čeprav zna 15 že bit preveč. Mogoče je kakih 12 minut ravno idealno- saj se vidi & zavoha. Dober tek!

pred & po pečenju. se opravičujem za ne najlepše slike, vendar je bil za mano doooolg dan, pica pa ob pol 9 zvečer prva konkretna & topla jed dneva, tako da se z estetiko fotografij nisem mogla ukvarjat :D je preveč dišalo, hehe

takole izgleda to "čudo" od veganske različice mocarele. na pici se obnese več kot odlično, prav tako paše tudi v poletnih različicah solat, ko je v izobilju paradižnika in sveže bazilike. seveda gre tudi v sendviče, sploh kakšne tople,... v glavnem, uporablja se kot klasična mocarela.  cena? okoli 3, 70 (cent gor ali dol, odvisno od trgovine. "moja" norma jo ima še vedno najugodneje). mogoče res zveni veliko, vendar je vredna svojega denarja. z njo si lahko privoščim 4 pice, tako da se mi povsem izzide, če računam, da bi v piceriji dala za pico vsaj 6 ali 7 €. ni sicer redno na nakupovalnem listku, ampak ko je, si jo z veseljem privoščim. priporočam. :)

še en posnetek. obstaja tudi sestrska različica kremnega sira, ampak o tem kaj več kdaj drugič. morda samo še nasvet, kako jo rezati in uporabiti na pici. fino se obnese kak rezalnik/lupilnik zelja, da se tudi z nožem, bo pa v vsakem primeru potrebno tudi kar nekaj "ročnega dela", v obliki valjanja in raztezanja mocarelice čez preostali nadev, sploh v primeru kakih debelejših kosov. za peko se resnično odlično obnese, saj se vsa "raztopi" in je na prvi pogled sploh ni videt. ampak nič se bat, se jo občuti in ko jo poskusiš resnično ne moreš rečt, da je pa to kak fuj nadomestek. ne, ne, je kremno in je "sirasto", tako kot pač na pici mora bit. ;)

Bučni piškoti s kokosom (Halloween Edition)

Tile piškoti so nastali kot posledica igračkanja. Ki se je obrestovalo. :) Bogat in poln okus kokosa, ki ga lepo dopolni buča. Maslenka itak, iz katere je nastal pire. Edina "greška" bi mogoče lahko bila čičerikina moka, ampak mene tudi ta ne moti preveč, ker jo pač imam rada in sem je navajena. Naslednjič poskušam s chia semeni oz. s še nečim drugim, kar pa naj ostane skrito za zdaj- da vidimo sploh, ali bo za kaj ali ne. =)

Tokratni piškoti so bili v stilu halloween, okrašeni z najboljšim, kar ponuja narava za dekoracijo- mini rozine, semena in kakavova zrna. :) Niso krhki, so pa mehki in okusni, pravi izraz bi bil "chewy" in precej nasitni.

Sestavine:

Suhe:

• 1 S moke (okoli 120 g, sama sem uporabila pirino polnozrnato)
• 2 JŽ kokosovih kosmičev (nesladkanih)
• ščep soli
• 1 ČŽ pecilnega praška
• 1/2 ČŽ mešanice mletih klinčkov, cimeta, ingverja in čiste vanilije

Mokre:

• 2 JŽ čičerikine moke
• 8 JŽ kokosovega mleka
• 1 JŽ kokosovega musa
• 1 JŽ kokosovega olja
• 3 JŽ javorjevega sirupa (več, če je kdo bolj sladkosneden)
• 4 JŽ bučnega pireja

 Postopek:

Prvo je potrebno pripraviti mokre sestavine, in sicer tako, da v posodi zmešamo čičerikino moko s kokosovim mlekom in pustimo nekaj časa počivati. Medtem v drugi posodi zmešamo vse suhe sestavine. Po kakih 5 ali 10 minutah, se lahko mokri mešanici, dodajo še ostale mokre sestavine, potrebno jih je dodobra premešati, tako da se kokosov mus in olje "razlezeta". Mokra vsebine posode se presuje v posodo s suho vsebino in meša in meša, dokler ne nastane homogena masa, ki se rahlo lepi in da oblikovat v kepice z žličko. Na peko papir jih naložimo z žličko in jih poravnamo z vilico. Pečejo se nekje od 10 do 15, mogoče 20 minut na okoli 180 stopinj Celzija (jp, nekaj bom morala ukrenit s tem merjenjem časa, haha). Aja, za halloween verzijo jih po želji, okusu in navdihu okrasite z raznimi dodatki, kot so npr. bučna semena, pinjole, korinte, kakavova zrna- preden grejo v pečico, se razume. :)

scared yet? :D

pečeni & nič kaj grozljivi.

takole izgledajo PREDEN grejo "na toplo". :)

Bučni pire

Ne vem, ali pri nas sploh lahko dobiš 100% bučni pire. Priznam, bilo bi super praktično, sploh za takega bučoljuca, kot sem. Buče in bučke obožujem na 1001 način. Te velike, slastne in oranžne, zlata vredne jesenske darove bi pa sploh lahko jedla vsak dan. In bučni pire je ena taka fina zadeva, ki jo lahko pravzaprav precej enostavno narediš vnaprej in potem po mili volji uporabljaš, kakor se ti pač zazdi. Tokrat iz buče maslenke. Ta je posebej slastna in uporabna za sladke jedi- lahko se jo vtakne v muslije, naredi piškote, bučni kruh, naredi puding, krema,... ni da ni. Seveda je uporabna tudi za bolj slano varianto, ampak sama imam za to raje kakšno hokkaido bučo.

Sestavina je precej očitna, ne? Potrebna je ena buča maslenka, po možnosti iz bližnjih logov. Za trgovine ne vem, za tiste iz Maribora pa lahko povem, da se dajo dobit po dokaj ugodnih cenah na ekološki tržnici, ki je vsak petek, prodaja pa jih tudi en stric pri Kodaku, samo ne vem, ali vsak dan ali samo ob določenih dnevih.

Postopek?

Pečica na kakih 180 stopinj Celzija, da se fajn pregreje. Medtem je bučo treba dobro oprati, jo prerezati na pol, sčistiti njeno "drobovino" alias semena in jo z notranjim, mehkim delom položiti na peko papir. Hop v pečico in pečt dokler ni mehka in ne začne spuščat sokov (od kakih 45 minut do 1 ure). Ko vzeta iz pečice in nekoliko ohlajena, jo je najlažji izdolbsti nekako tako- klik. Hop v blender in zblendat do gladkega, potem pa shranit v primerni posodi. Nekateri bučo premažejo tudi z oljem in posolijo, sama je to pot nisem, pa je prišla čisto ok- taka resnično nevtralna. Ostane dolgo- vsaj teden dni. Lahko se tudi zamrzne in tako ostane še dlje. Sama sem že naredila ene dobre bučne piškote (recept kmalu), komaj pa čakam baje ušivo sobotno vreme, da si jo v miru pripravim s toplo ovseno kašo. Pa še za kak kruh mi bo mogoče ostalo. :) Včasih se res čudim, da ne postanem oranžna, hehe.

PS: kot zanimivost še to- prav ta stric, ki prodaja buče pri Kodaku, mi je povedal, da jih ni potrebno lupiti- tako je vsaj rekel za hokkaido buče- sem ga upoštevala in naredila bučno juho kar z olupi. Olala, nebesa, vam povem. In tako na easy, narejena iz praktično, kaj pa vem, recimo maksimalno petih sestavin, še to ne. Tudi za to bo sledil recept. :)

ne morem skrit 2 ljubezni. halloween&buče. me loves.

oranžni zakladek.

Cimetovo kokosov musli

Ha, tile musliji/kosmiči/granola so plod ene take lenobe, da mi še zdaj gre na smeh, ko jih poskusim in so dejansko...tako dobri!
Glede na to, da so kupljene, že pripravljene mešanice muslijev polne sladkorja in čudnih dodatkov, da jih prodajajo kot zdrav obrok ali pa da so take OK verzije svinjsko drage, jih najraje pripravljam doma. Ker je tako smešno enostavno in ker se finančno najlepše izide in ker se lahko prilagajaš samo sebi (to mi je najbolj všeč :D).

Tole je taka kokosova-cimetova mešanica, ki je resnično yummy!

Sestavine:

Suhe

• 1 velika (musli) skodelica ovsenih kosmičev
• 2 JŽ sončničnih semen
• 1 JŽ kokosovih (nesladkanih) kosmičev
• 1/2 ČŽ cimeta
• ščep čiste vanilije
• ščep mletih klinčkov

Mokre

• 1 JŽ kokosovega masla (musa), raztopljenega v malo tople vode
• 2, 5 JŽ javorjevega sirupa

Postopek:

Pretty obvious, ne? Suhe premešaš, dodaš mokre (kokosov mus je fajn dodobra razmešat, najlažje z malo mlačne vode) in vse skupaj pretreseš. Daš pečt oz. sušit v pečico, nastavljeno na ventilator na 100 stopinj Celzija. Zdaj pa spet ta čas, ne! Jao, vidim, da bom morala začet štopat, samo kaj, ko medtem, ko se peče, delam še milijon drugih stvari. Nasploh sem taki "boem" v kuhinji, vse je na približno in po navdihu. Recimo temu, da sem kreativec. :P
Musliji se ne bodo spoprijeli in ne bodo tako hrustljavi kot kakšna granola, pač pa bojo videti kot povsem "navadni" kosmiči. Po želji se lahko kasneje, ko so že pečeni, doda še kakšno narezano suho sadje. Osebno so mi najboljši v družbi naribanega jabolka in riževega mleka.

lahko se poje kot jabolčni čolniček...za zajtrke, ko kmalu sledi kosilo ali pa malico =)

cimet+kokos...to je lepi par. h katermu pašejo sončnice :D

Konopljin zelenko

Tale "zelenko" je nastal spet povsem spontano, okusi so se poklopili in nastal je yummy zajtrk.

Sestavine:

• 1 JŽ konopljinih semen
• 2 dcl vode
• 1/4 ČŽ cimeta
• za noht svežega ingverja
• 1 srednja velika (zelena) jabolka
• 2 (namočena) datlja
• 1 ČŽ pšenične trave (po želji)

Postopek:

V blenderju se zblenda vodo + konopljina semena, da se dobi konopljino mleko. Sledita oba datlja, na koščke narezano jabolko, cimet in ingver. Vse se zblenda do...tekočega. Na koncu se po želji doda še pšenična trava, ki je btw, odlična. Je pa tale zelenko odličen tudi brez nje. Rahlo kremast, a dovolj tekoč, ravno dovolj sladek in nasiten. Pa še zdrav! :) Edino zelo nefotogeničen. :D

Focaccia z rožmarinom

Focaccia je smešen kruh. No, smešen za izgovorit. Resno. Fou-ka-ča. Fou-ka-ča. F(o)u-ka-ča. :D Ah, dirty minds. Je pa zato toliko bolj zabaven za pripravo in zelo dober!
Tokrat v družbi rožmarina in extra deviškega hladno stiskanega olivca iz Istre, oh in pa seveda, piranske soli. Pa moke, normalno!

Sestavine:

• 400 g presejane krušne moke (tip 850)
• 20 dag svežega kvasa + 120 ml tople vode
• 1 ČŽ svežega rožmarina
• 5 žlic olivnega olja
• 2 ČŽ soli
• topla voda po potrebi

Postopek:

Sama nič kaj ne kompliciram. V veliko skledo presejem moko, ob strani dodam dve zravnani čajni žlički soli, dve jedilni žlici olivnega olja in nasekljan rožmarin, na sredini pa napravim majhno vdolbnico, kamor vlijem razdrobljen in raztopljen kvas v topli vodi. Tako maso pustim počivati kakšnih 10 minut, potem pa dodam toplo vodo po potrebi in zamesim testo. Sedaj pa sledi pomemben del- testo je potrebno dobro, dobro pregnesti. Na njem se lahko "izživljate" vsaj 10 minut, naj postane prožno. Potem gre v dobro naoljeno posodico (3. žlica olja), kjer naj na toplem vzhaja vsaj 2 uri. Ko testo naraste na dvakratno velikost in ko se pojavijo v njem mehurčki, ga "ubijete". S tem, da ga izbezate iz posodice in udarite. Še enkrat pregnete in razpotegnete v dobro naoljen pekač (4. žlica olja). Sedaj seveda ponovno rabi malo pavze. Vsaj 30 minut. Po tem času si bo, revež, spet opomogel in začel rasti. =) Preden gre v vnaprej ogreto pečico na 200 stopinj, s prsti naredite luknjice v testo, premažite z zadnjo (5.) žlico olivca in hop v pečico. Peče se naj okoli pol ure, med pečenjem pa ga je vsake toliko pametno namazati oz. poškropiti z malo vode, da se naredi taka hrustljava skorjica. Najboljši je seveda svež, če si ga lahko privoščite.

končni izdelek.

ko je testo umešano in po ko je testo pregneteno.  na zadnji slikici je že na toplem in oljnatem.

rožmarin. dišeči važič.

odlična za sendvič, poln sveže zelenjave.

Bananin kruh s suhimi marelicami

Oh, radosti bananinega kruha. In tale mi je, ne da bi se hotela pretirano hvalit, resnično uspel. Mehak in rahel kot kak biskvit (in to brez ene same jajce) v kombinaciji s suhimi marelicami povzroča pravo malo odvisnost in spominja na tiste bogate jajčne rulade, iz katerih se cedi marelična marmelada. Najboljša stvar? Povsem enostaven za pripravit in s čisto minimalno sestavin. Oh yeah. =)

Sestavine:

• 3 večje zrele banane, zmečkane v pire
• 1 s pz pirine moke
• 2 čž pecilnega praška
• 1/2 čž sode
• 2 laneni jajčki (2 jž zmletih lanenih semen, pomešanih z nekaj mlačne vode)
• 1/2 čž ingverja v prahu
• 1/2 čž cimeta
• suhe marelice, narezane na koščke (po možnosti nežveplane, prosim ;))

Postopek:

Enostaven- suhe sestavine se zmeša posebej, potem se doda mokre (torej samo zmiksane banane in laneni jajčki...aja, tile dve naj nekaj časa počivata, da se fino spojita). Testo bi moralo biti bolj gosto in čisto rahlo tekoče (podobno kot testo za biskvit, za lažjo predstavo), vlije se v model in da pečt. Jah, zdaj pa čas pečenja? Iskreno povedano, pojma nimam, redko kdaj "štopam"- pač redno preverjam. Recimo da nekje pol ure? Mogoče več, mogoče ven. Preverite! Jaz bom pa, takoj ko mi spet kake banane na pultu preveč dozorijo, sčekirala še sama. Navsezadnje se mi ga že je. :D

Domača (kao) presna čokolada s konopljo

Planet Bio rip off. Priznaaaam. =) Čokolada je bila ena tistih stvari, ki sem se jim morala odpovedat. Sladkor, soja in mleko, ki so stalni spremljevalci "klasične" čokolade, za katero bi ubijali milijoni, je pri meni pač bila no go. Težave po njej so bile prevelike in tako so morale Lindt in Kinder čokolade v pozabo. Pa pa. Potem pa sem odkrila presne čokolade! Yummo. Ampak cena. Cena! Taka da te peče glava. In potem sem odkrila presno čokolado, ki jo dela Planet Bio in ki vsebuje konopljina semena. Oh, konoplja. Ali ti je všeč ali pa ne. In meni je zelo...všeč! :D Zato mi je bila zelo všeč tudi njihova čokolada, še vedno mi je in kljub temu, da mi je doma uspelo spacat nek približek le-te, originalu gotovo nikoli ne bom rekla, ne hvala. =) Sama pač nimam vseh teh "fancy" zadev, ker sem še vedno naravnana na študentski proračun, lol, zato sem recept "rahlo" prilagodila.

Sestavine:

• 40 g hladno stiskanega kokosovega masla
• 3 čž kakava (tistega stoprocentnega, po možnosti bolj mastnega)
• ščep čiste vanilije v prahu
• 5 žlic javorjevega sirupa (spet- tistega stoprocentnega, sama sem uporabila razred C, za ta pravo presno se naj uporabi presni agavin sirup)
• 1 jž konopljinih semen, na hitro zblendanih v blenderju *

Postopek:

Na nizki temperaturi počasi stopimo maslo. Ko je le-to v tekočem stanju, ga je potrebno takoj odstaviti z vira toplote in vanj vmešati kakav. Sledi temeljito mešanje, da masa postane homogena. Potem pa dodatki- vanilija in sladilo. Sama sem zmleta konopljina semena posula po modelu, po katerem sem prelila dobro premešano čokolado, ki se je počasi že trdila. Hop na hladno in ko je strjena- narod navali!

Če moj deda, ki šteje že čez 90, izjavi, da je boljša kot kaka kupljena, potem že ne more bit tak slaba, ne. :D Domača čokolada je zakon, še vedno pa bom vesela vsake "originalne". Presne, seveda. ;)

* priporočam uporabo luščenih semen, sama imam neoluščene in čeprav so super yummy, na koncu ostane malo luščine. to lahko koga zelo (z)moti, tako da...v tem primeru raje luščene, rajt? ;)

Še to- ne skrbet, če nimate "ta pravega" modela, sama sem uporabila kar ožji pekač, ki sem ga obložila z alu folijo. ;)

Malinov puding (Raspberry Pudding)

Čakam in čakam na nekaj, pa ne dočakam, kar me seveda dela živčno in takrat čas najraje ubijem v kuhinji. Je bil eden tistih dni, sploh po groznem vikendu, ko me je zdravje spet spomnilo, da sem pač, no ja, kripl. =) Kakorkoli že, zahvaljujoč Katie, ki ustvarja prekrasen blog ChocolateCoveredKatie, sem enkrat že uspelo naredit super puding, ki ne obleži, saj ne vsebuje nobene moke, pač pa agar. Tisto čudo, algo, ki zgosti stvari in ima na telo celo pozitivne učinke.
Riževo mleko je čakalo v hladilniku, ostale so mi še maline, vanilija je itak must have v moji kuhinji, tako da ne preseneča, da je nastal vanilijev malinov puding.

Sestavine (za 1 osebo):

• 2, 5 dcl riževega mleka (verjetno bi šlo s katerimkolim rastlinskim)
• 1 ČŽ agarja
• ščep vanilije
• pest malin
• čoko granola (moja je domače izdelave, po želji se lahko uporabi kaka kupljena verzija ali karkoli drugega- lešniki, kokosovi kosmiči, mandlji, cimet,...)

Postopek:

V ponev, v kateri boste zagreli mleko, ga prvo nalijete, potresete z žličko agarja ter pustite počivat kakih 5 minut. Nato mleko, skupaj z agarjem in dodatkom vanilije (uporabljajte čisto v prahu) zavrite. Ko zavre, zmanjšajte ogenj ter kuhajte kakšnih 5 minut. Ko je zadeva končana, naj stoji še kakih 10 minut. Če se vam nikamor ne mudi (meni se je, ker sem bila lačna in potrebna nečesa sladkega, lol), potem lahko pustite da se strdi kar zunaj in v hladilniku, sama pa sem si pomagala z zmrzovalnikom. Doh- človek se mora znajt! Čez dobre pol ure je bila zadeva pripravljena. Preostalo je samo še to, da vse skupaj vržem v blender. Vanj sem dodala maline, po potrebi in želji lahko dodate tud kak datelj ali žlico agave oz. drugega sladila (meni je riževo mleko samo po sebi dovolj sladko). Ker je bila zadeva precej trda, sem dodala še morda slabega pol deci vode, da se je lažje zblendalo. Blendajte in servirajte. Po želji okrasite z dodatki po svoji izbiri, sama sem dodala super hrustljavo čoko granolo, ki se jo naredi z banano. Ampak o tem kaj več kdaj drugič. :)

Pa še po korakih:

namočiš agar- dodaš vanilijo- zavreš- pokuhaš- vliješ v lonček- ohladiš- vržeš v blender- zblendaš

popapaš