Ne vem, ali pri nas sploh lahko dobiš 100% bučni pire. Priznam, bilo bi super praktično, sploh za takega bučoljuca, kot sem. Buče in bučke obožujem na 1001 način. Te velike, slastne in oranžne, zlata vredne jesenske darove bi pa sploh lahko jedla vsak dan. In bučni pire je ena taka fina zadeva, ki jo lahko pravzaprav precej enostavno narediš vnaprej in potem po mili volji uporabljaš, kakor se ti pač zazdi. Tokrat iz buče maslenke. Ta je posebej slastna in uporabna za sladke jedi- lahko se jo vtakne v muslije, naredi piškote, bučni kruh, naredi puding, krema,... ni da ni. Seveda je uporabna tudi za bolj slano varianto, ampak sama imam za to raje kakšno hokkaido bučo.
Sestavina je precej očitna, ne? Potrebna je ena buča maslenka, po možnosti iz bližnjih logov. Za trgovine ne vem, za tiste iz Maribora pa lahko povem, da se dajo dobit po dokaj ugodnih cenah na ekološki tržnici, ki je vsak petek, prodaja pa jih tudi en stric pri Kodaku, samo ne vem, ali vsak dan ali samo ob določenih dnevih.
Postopek?
Pečica na kakih 180 stopinj Celzija, da se fajn pregreje. Medtem je bučo treba dobro oprati, jo prerezati na pol, sčistiti njeno "drobovino" alias semena in jo z notranjim, mehkim delom položiti na peko papir. Hop v pečico in pečt dokler ni mehka in ne začne spuščat sokov (od kakih 45 minut do 1 ure). Ko vzeta iz pečice in nekoliko ohlajena, jo je najlažji izdolbsti nekako tako- klik. Hop v blender in zblendat do gladkega, potem pa shranit v primerni posodi. Nekateri bučo premažejo tudi z oljem in posolijo, sama je to pot nisem, pa je prišla čisto ok- taka resnično nevtralna. Ostane dolgo- vsaj teden dni. Lahko se tudi zamrzne in tako ostane še dlje. Sama sem že naredila ene dobre bučne piškote (recept kmalu), komaj pa čakam baje ušivo sobotno vreme, da si jo v miru pripravim s toplo ovseno kašo. Pa še za kak kruh mi bo mogoče ostalo. :) Včasih se res čudim, da ne postanem oranžna, hehe.
PS: kot zanimivost še to- prav ta stric, ki prodaja buče pri Kodaku, mi je povedal, da jih ni potrebno lupiti- tako je vsaj rekel za hokkaido buče- sem ga upoštevala in naredila bučno juho kar z olupi. Olala, nebesa, vam povem. In tako na easy, narejena iz praktično, kaj pa vem, recimo maksimalno petih sestavin, še to ne. Tudi za to bo sledil recept. :)
Sestavina je precej očitna, ne? Potrebna je ena buča maslenka, po možnosti iz bližnjih logov. Za trgovine ne vem, za tiste iz Maribora pa lahko povem, da se dajo dobit po dokaj ugodnih cenah na ekološki tržnici, ki je vsak petek, prodaja pa jih tudi en stric pri Kodaku, samo ne vem, ali vsak dan ali samo ob določenih dnevih.
Postopek?
Pečica na kakih 180 stopinj Celzija, da se fajn pregreje. Medtem je bučo treba dobro oprati, jo prerezati na pol, sčistiti njeno "drobovino" alias semena in jo z notranjim, mehkim delom položiti na peko papir. Hop v pečico in pečt dokler ni mehka in ne začne spuščat sokov (od kakih 45 minut do 1 ure). Ko vzeta iz pečice in nekoliko ohlajena, jo je najlažji izdolbsti nekako tako- klik. Hop v blender in zblendat do gladkega, potem pa shranit v primerni posodi. Nekateri bučo premažejo tudi z oljem in posolijo, sama je to pot nisem, pa je prišla čisto ok- taka resnično nevtralna. Ostane dolgo- vsaj teden dni. Lahko se tudi zamrzne in tako ostane še dlje. Sama sem že naredila ene dobre bučne piškote (recept kmalu), komaj pa čakam baje ušivo sobotno vreme, da si jo v miru pripravim s toplo ovseno kašo. Pa še za kak kruh mi bo mogoče ostalo. :) Včasih se res čudim, da ne postanem oranžna, hehe.
PS: kot zanimivost še to- prav ta stric, ki prodaja buče pri Kodaku, mi je povedal, da jih ni potrebno lupiti- tako je vsaj rekel za hokkaido buče- sem ga upoštevala in naredila bučno juho kar z olupi. Olala, nebesa, vam povem. In tako na easy, narejena iz praktično, kaj pa vem, recimo maksimalno petih sestavin, še to ne. Tudi za to bo sledil recept. :)
 |
| ne morem skrit 2 ljubezni. halloween&buče. me loves. |
 |
| oranžni zakladek. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar