OMG, I can't believe it I've never been this far away from home

Omg, to je to. Sem na NZ, deželi, katero sem v zadnjem letu imela edino v mislih, govoru, srcu, zavesti in ki je rahlo obsedla moj lajf. No, sedaj je postala resničnost, čeprav še kar ne morem verjet, da sem čist zares tu. Ne verjet ne dojet. Najbolj presenetljivo je to, da je vse izpadlo tako naravno in domače. Ne znam pojasnit, res ne. Sem 20tisoč kilometrov (recimo) proč od doma, pa se sploh ne počutim tuje. Pogrešam domače, to itak. Kdo pa ne bi pogrešal tak prisrčnih živali, kot jih imam sama, tako zlatih staršev, kot jih imam in tako super sestričen, bratrancev in tet in stricev (u get the picture, ne?)...in ja, kljub vsemu je zaenkrat vse zdržno.

Ni ne vzhičenosti, ampak to je razumljivo, ker nisem tip, ki bi se vdajal vzhičenosti in omedlevicam in vsemu podobnemu sranju (ja, ves ta drama queen cirkus mi nikoli ne bo jasen), niti nisem otožna ali izgubljena, kot jih je večina po prispetju na nekam novo. Preprosto je vse tako...um, naravno, spontano, enostavno. In ne, to ne govori zgolj jet lag iz mene. :D Kdo bi si mislil, da je 25urni let tisto, kar mi bo pomagalo, da spim do poznega popoldneva! Sem mislila, da so ti časi za mene večno zgubljeni. Oh, let ja in sama pot- je že zgodba zase in za drugi blog. ;)

Torej, danes smo v soboti, vsaj na tem koncu sveta in kot že povedano so prvi vtisi super. Sedim v skupinski sobi hostla (ki je čist super, btw in ga lahko sam priporočam) in kracam tole, vreme zunaj je nekje med oblaki in soncem, imamo pa toplo (yay za pomlad), povsod mrgoli mladih Nemcev, sama pa moram še porihtat vse uradne zadeve, ker mi to zaradi tega, da sem komaj prispela še ni uspelo, zdaj pa me je ''ujel'' vikend.

Ok, ok, en minusek. Drag internet. Mater, cela jeba za težkokatergono odvisnika od interneta. Se bo treba znajt, in sem se že- vse maile in tud tale blog prvo napišem na Word in kasneje samo dam copy/paste, da ne zgubljam preveč dragocenega virtualnega časa.

Aja, mogoče še to- slovenska jabolka so boljša. Vsaj po tem, kaj sem do zdaj probala, ampak seveda jih je polno in sama bom tu dolgo, tak da bojo še mela možnost za popravni izpit.

Kakorkoli že, to naj bo to zaenkrat. Se itak javim, kakor hitro bo mogoče. Brez slik za prvič, ker jih ni veliko in ker je internet drag, remember? ;) 

PS: bi se javila že kaj prej, pa mi je žal zmanjkalo baterij, hej, tud njih je dolg let utrudil, m'kay' in nis(m)o same krive, da nam je en blesaw stric (iz severne poloble) prodal napačen adapter. Pa tudi ni za skrbet, se jih da za čist mali denar dobit tu. Isto hrano, ok, sicer ne ravno za tak mali denar kot za adapter, ampak se da, recimo. Ja, itak da sem to prvo naštudirala, hehe.

PS2: tale blog je bil napisan v soboto, malo po pristanku, veliko se je zgodilo, veliko se dogaja, updejti pa bojo upam, da kmalu. See ya!