Palačinke iz pečice!

Oh, palačinke. Ena mojih naj hran in hkrati ena mojih največjih mor, odkar jajc ni več v moji prehrani. Vse mi vedno uspe, brez vsega lahko živim, brez da bi iskala kake druge nadomestke, ampak palačinke, oh, palačinke so se mi do zdaj še vedno čisto vsakič, znova in znova, ponesrečile in namesto ravno prav zapečeno hrustljavega tankega zvitka ali puhastega in nežnega testa (v primeru ameriških), mi je ostala zažgana ponev in kup ničemur podobne brozge. Kar me je seveda spravilo v totalno depresijo in bojkot palačink. Mislim...katerikoli recept sem že sprobala, enostavno ni in ni šlo. Sem se tolažila, da nimam prave posode, da ne uporabljam prave moke, da ne trofim pravega razmerja, da ne pustim mase dovolj dolgo počivat...potem pa je prišel dan, dan, ko se mi je nekaj palačinkam podobnega luštalo tako, da sem se odločila, da jim dam še eno priložnost, pa čeprav bi to pomenilo proč vržen material, čas in živce. Povrhu vsega pa sem imela še viška borovnic. Ki gredo tako lepo skupaj z mojim naaaajljubšim kokosom (ki mimogrede stimulira ščitnico- zato vsi, ki vam premalo dela- navalite na kokos). Ampak. Ampaaaaaaak- strah pred pečenjem je ostal, strah, koliko mora biti segreta pečica, kako ono in kako tisto in potem sem se odločila, mah k***, pa daj jih dajmo nardit' v pečici, ne. Doh. Ko bi se le tega domislila prej! Še en doh. Ker je rezultat presenetljivo podoben palačinkam, res da tistim ta debelejšim, ameriškim in da morda niso ravno palačinke per se, so pa dovolj blizu. In najpomembnejše- odlične so. In ja, vem, da spet nekaj z borovnicami, ampak ne morem se jim upret. :)

Sestavine (za en pekač premera 20 cm, za 1-2 osebi):

• 1 s pirine pz moke (presejane)
• 1 čž pecilnega praška brez fosfatov
• 1/2 čž sode bikarbone
• ščep soli
• ščep čiste vanilije v prahu
• 3/4 skodelice kokosovega mleka*
• 1/4 skodelice mineralne vode
• 1 jž zmehčanega kokosovega musa ali stopljenega olja
• 1 jž agavinega sirupa
• borovnice**

Postopek:

V  posodo presuješ pirino pz moko, dodaš vse preostale suhe sestavine in premešaš, potem pa sledijo še mokre sestavine, z izjemo borovnic, ki pridejo na vrsto čisto na koncu, ko je masa že v pekaču. Nastati mora nekoliko gostejša, a še vedno tekoča masa, za katero je najboljše, da nekaj časa počiva. Medtem pečico segreješ na 180 stopinj Celzija ter vanjo postaviš pekač- ko je ta dovolj vroč, ga namažeš s kokosovim oljem, na katerega vliješ maso.
Preden gre v pečico, se nanjo še bogato posujejo borovnice. Potem pa sledi čakanje, da je dobrota končana, kar vzame nekje dobre pol ure. Žal človek ne more takoj zagristi vanjo, ker je še boljša, ko se nekoliko ohladi. Za extra užitek se jo zalije z javorjevim sirupom in dodatkom svežih borovnic in morda še kokosovimi kosmiči.

*sama sem uporabila tole kokosovo mleko, ki je enostavno odlično, ker ima intenziven okus po kokosu in je zaradi kombinacije z riževim tudi slajše, verjetno pa bi uspelo tudi z mešanjem polnomastnega kokosovega mleka in vode, pri čemer bi se morda lahko opustilo dodajanjega kokosovega musa oz. olja, dodala pa bi se še kaka žlica agave
**borovnice se dodajo na samem koncu, najboljše pa so sveže, ameriške borovnice