Braingasm

Ja, vem da naj bi bil ta blog namenjen predvsem kuhi, ampaaak hej, konec koncev je še to vedno Weirdo Wonderland in to samo moj, tako da si lahko privoščim random čvekov in nakladanj toliko, kolikor si jih želim. In tole je še ena od tistih stvari, ki morajo iz sistema. Namreč ponedeljkova oddaja Studia City, ki je bila prava naslada za možgane. Oddaja z vsebino, ki daje tisto (edino) drobno lučko upanja, da bo mogoče, mogoče kdaj iz te zmešane kure še kdaj kaj, bolj pa daje vedeti, da imamo navkljub nadbednemu stanju vsaj še nekaj res pravih intelektualcev, ki ne rabijo gobezdat ali pa uporabljat velikih besed, da bi izpadli pametni. Točno vedo, da so in da se to vidi. In poslušat njih, je čisti užitek. Braingasm, orgazem za možgane in male sive celice.
Pa kaj bi preveč bluzla'. Tule je posnetek oddaje, sama pa bom samo malo izpostavila meni najljubše citate in nekatere tudi pokomentirala. :) Da pač zabluzim malo. :D

Miha Mazzini: Edini slovenski aktivni junak je bil Kekec in je postal žaljivka. Aktivnost je pri nas žaljivka.

Dr. Aleš Gabrič: Ljudi, ki so bili aktivni, bi se najraje odpovedali.

Še ena žalostna resnica. Ker pri nas je tako- lepo je biti aktiven na forumu, in še dobro za internet & vso to moderno "kramo", da niti iz kavča ni več treba. Najlepši dokaz tega je referendum o družinskem zakoniku. Mater, če bi morala sodit po Facebooku, bi rekla, da je ta narod najbolj liberalen in odprt. Samo žal toliko glup, da je pozabil, da se je vsej tehnologiji navkljub, še vedno potrebno sprehoditi do volišča in svojo voljo izraziti tam.

Dr. Aleš Gabrič: Aktivnih upornikov bo pri Slovencev čedalje manj, saj se nam beg možganov začenja. Ostaja nam pasivna množica, ki tiho protestira pri sebi.

Lahko samo prikimam. Sama sem pač na bregu s tistimi, ki ne samo da resno premišljujejo o odhodu, pač pa tudi že delajo v tej smeri. Žal mi je samo, da nimam viška €€, ker bi spakirala kufre takoj, zdaj pa še iščem neko delo, kakršnokoli, da si čim prej zaslužim za pot. Saj se ne pritožujem in ne jamram, da mi slabo gre, daleč od tega, ker vem, da mi je boljše kot pa marsikomu- vsaj sita hodim spat. Samo se zjutraj vseeno zbudim sitna, predvsem zaradi sranja v tej kuri. Po naravi sem bolj ali manj optimist in na življenje gledam kot na veliko pustolovščino, če želite. Uživam v majhnih stvareh in ne rabim milijonov in ne vem kakih materialnih dobrin, da bi bila srečna, rabim pa red in urejenost, da lahko funkcioniram. In to ne samo zato, ker bi bila tu mač monkovska, pač pa ker sem mnenja, da sta tako kot urejenost nujno potrebna za dobrobit vseh državljanov. Tu pa imamo kaj? Podn in kaos. Vse je odvisno od tega, koga poznaš in kako se pišeš. Manj ko si moralen, bolj te bodo trepljali po hrbtu, manj svojega jaza in hrbtenice imaš, bolj te bodo kovali v zvezde. Več kot pokradeš, večji frajer si. Bolj kot goljufaš, večji car si. Bolj kot lažeš, bolj ti "verjamejo", bolj kot nakladaš, raje te poslušajo. Podn in kaos pri nas krasno laufata in ker nič ne zgleda, da se nameravata skregat in/ali upokojit in ker nisem tip, ki bi življenje hotel preživet v tihem protestu sam pri sebi, bom pač odšla. Nekam kjer je že red, nekam, kjer so stvari že urejene in kjer ljudje to spoštujejo- tako politiki kot tisti, ki jih volijo.

Miha Mazzini: Na prvi pogled je čudno, zakaj Slovenci še nismo na ulicah, saj smo po temperamentu zelo agresivni. Toda ni dobro biti agresiven na gospodarja, zato smo agresivni proti sebi.

Miha Mazzini: Jamranje je varnostni mehanizem pri narodu, ki je bil stalno pod oblastjo.

Prvič sem za "teorijo", da je stanje v SLO takšno kot pač je, na predavanju ene, za moje pojme, najbolj pametnih žensk, dr. Vesne V. Godine, ki je takrat omenila, da je pri nas taka apatičnost in pasivnost zato, ker je Slovenec vedno imel gospodarja, nekoga nad & za sabo, ki je zanj poskrbel. In takrat se mi je prvič vse poklopilo in tisti zadnji košček sestavljanke, ko sem se spraševala, a je kaj narobe z mano ali mojimi sodržavljani, je končno našel svojo mesto in dal odgovor. Nope, sama sem čisto ok-bolj ali manj, no, so pa drugi podlegli temu sindromu in ga pridno vlačijo s sabo ter prenašajo na nove generacije, kot da bi šlo za kake najbolj dobičkonosne obveznice. Samo na kratko par primerov- našemu sodržavljanu nekaj uspe. In pol se prvo vsi, z zadržanim ponosom in cmokom v grlu, čudijo in previdno tapkajo po prsih, češ glej, uspelo mu je, pa je Slovenec. Aja, no shit, a res? A zato, ker je iz te kure in ker mu je uspelo, bi pa morali bit presenečni, ali kaj? Pa kaj ima res še kdo drug občutek, da smo se vsi mi, na tej strani Alp, rodili s polovico možganov? No, to je seveda samo prvi refleks. Potem izbruhne tisto ta pravo, tako domače in zato tudi varno slovensko "čustvo"- zavist. U know- favšija. Če bi ta začela v kuri goret, bi verjetno tisti tam doli v peklu, zaklenil vrata in razglasil stečaj. Zdaj sem malo zabluzila in zašla- ampak dejansko je tako, slovenski človek je vedno imel nekoga, ki je zanj "poskrbel", pri tem pa ni važno, da se je moral za to odrečt svojemu jazu in da je v zameno dobil zgolj drobitnice. Očitno so tudi te boljše, kot pa obdržat pokončno držo in izrazit sebe. In gosta v oddaji, sta tej "teoriji" samo pritrdila in jo potrdila. Večina Slovencev je dejansko resnično zelo agresivna naprem sebi, najboljši primer, ki mi trenutno pride na misel je recimo konzumiranje vseh teh hektolitrov (poceni) alkohola. Ne, ni frajersko, je pa uničevalsko. In ja, to jamranje. Oh. Moj. Ne-vem-kdo. Z mojo ščitnico, ki me pušča na cedilu, premorem več energije in manj jamranja, kot pa "povprečen nekdo", ki ima to srečo, da ima sorazmerno dobro in ugodno službo ter redno plačo, ampak GASP, v zameno mora delati celih 8 ur. Nesramnost pa taka, kajne? Šele potem lahko zapre predal. Daj nehaj, a bi nekdo že obvestil kakega varuha za človekove pravice, lepo prosim?! Ali pa delovno inšpekcijo, sploh ker je danes moral po pisarni narediti tri korake več kot običajno. Da ne omenim, da se moja genracija že zdaj boji, da bo morala dlje delat in da jim bo zmanjkalo časa za penzionarski vrtiček in čuvanje vnukov. Kompas "čudnosti" mi je ponovno zatajalil in tako ne vem, ali sem ta čudna jaz ali pa morda tile s filozofijo- čim manj delat v službi, čim več jamrat in čim prej v penzijo, da bomo lahko zalivali rož'ce po ves dan?

Miha Mazzini: Ko dva Slovenca prideta skupaj, takoj začneta razmišljat, kako bosta nategnila državo, saj je bila vedno od nekoga drugega. Ne dojameta pa, da nategujeta drug drugega.

Drži, a ne? Vsi bi delali na črno, šli v penzijo, še preden prav podpišejo pogodbo za nedoločen čas in vsak ima ogromno za povedat čez vse in o vsem, pa čeprav v bistvu nimajo pravega pojma o ničemer. Ljudje se premalo zavedajo, da je država odraz njenih državljanov. Žal lažnivi in tatinski politiki z obeh polov, niso najboljši zgled, ampak hej, saj so tudi oni zgolj državljani. Samo da so malo višje pri koritu. Še en začaran krog?

Zdaj sem se nalajala in izpovedala, pa nabluzl'a. Mi je lažje? Mogoče malo? Ima kak point? Ja ali ne, saj je vseeno. Sem over & out in grem raje kar spat. :D In pa obljubim, da se bom potrudila imet čim manj takih izbruhov, ta blog bi naj vendar bil namenjen (zdravi) (pre)hrani & mogoče še kaki ščitnici kdaj pa kdaj, ne pa političnemu kvazi modrovanju. Samo ko te obsede selitev, pač moraš bluzit. Vsaj jaz, očitno. :)

vir