Phew. Še dobro. Imam namreč občutek, da bi potrebovala še kak dan ali dva (dopusta), da bi se spočila od praznikov. Oziroma bolj od lenarjenja. Očitno je tak, da bolj kot človek lenari, več lenarjenja rabi. :D
Prvi prazniki po dolgeeeeeeeeeeeem času, ko nisem rabila psihirat glede izpitov in učenja. Čist nenavadno. Občutek, da mi manjka kak ud ali dva sicer še kar ne spusti, ampak verjetno sčasoma že (še) bo. So me pa ti prazniki izčrpali predvsem zato, ker sem imela to "smolo", da sem morala večkrat po trgovinah in v mesto. Kriza? Kakšna in kje? Ljudje so nakupovali tako brezglavo in panično in tako množično, da je bilo za bruhat. Ko sem samo 1x obtičala v tej vrsti nakupovalcev pred blagajno, sem se počutila s svojima cela dvema izdelkoma v košarici kot totalni outsider. Ostali so bili dobesedno nabasani. Vsa ta nakupovalna mrzlica, stres in panika drugih pa me je pripravilo do razmisleka in nekaterih spoznanj...
Moj predpraznični čas je bil malo hektičen in nekoliko zmešan, božič oz. sami prazniki pa vseeno kar lepi in mirni, in upam, da lahko večina reče podobno.
Letos je sicer odpadla skoraj vsa božična peka, ker ni bilo časa. Uspelo mi je naredit en sadni kruh- tak brez kvasa in dodanega sladkorja, pa ene medenjake. Ki se sicer še kar mehčajo. Note to self: naredi jih vsaj mesec dni prej, če nočeš, da zobozdravnik bogati na tvoj račun. Mislim, saj so zelo dobri, potem seveda, ko se dovolj dolgo namakajo v kakem čaju in jih začne vlaga počasi mehčat. Ravno prav sladki in okusni, a žal resnično (še) tako trdi, da so primerni samo za tiste s konjskimi zobmi. :D
Tudi kar se daril in dekoracije tiče, je bil letos čisto poseben božič. Moja osebna-žepna-kriza se odraža tudi na darilih, tako da jih je letos bilo bore malo. Ampak zanimivo, da se prav nič ne sekiram oz. jezim zaradi tega.
Preprosto sem se nehala psihirat tudi glede božiča, pričakovanj in vse ostale praznične krame (in ne zgolj izpitov, hehe), in uganite kaj- deluje!
To, da se sprostiš, se ne jeziš, nič ne pričakuješ in prevzameš tisto "go with the flow", je dejansko najboljša možna stvar.
Ne diši po cimetovih zvezdicah in si prelen, da bi skupaj spacal presne kroglice? Ni problema, jih pač ne bomo jedli. Jelka še ne stoji? Ni panike, bo pa jutri. Še kar brez daril in ovojnega papirja? Pragmatično gledano- kaj ti bo papir, če ni daril, haha. Pa še vsak razume, da brez službe in dohodka darila težko pridejo. Problemi rešeni.
Svoje je pripomoglo še čisto pomladno vreme, zaradi katerega na božični predvečer nisem bila čisto sigurna, ali naj povlečem ven smrečico in bučke ali pa morda velikonočnega zajca in pisane jajčke. Hja, čisto mi je zmedlo praznični radar.
Ampaaaak....jelka stoji. Odraža mene- kup malih napakic in nepravilnosti, pa totalno mešani okraski, jo delajo raznoliko in svojevrstno ter nekoliko otročjo/otroško. Jaslic pri nas ni, je pa se moje najmlajše mače javilo za nadomeščanje. Tako sedaj ne samo, da imamo jaslice, ampak imamo tudi take žive. Najlepše možne. <3
Povzetek in spoznanja? Božič mi je še vedno daleč najljubši praznik. Sicer kot totalni antikrist, ne vem prav natančno, kaj naj bi se takrat dogajalo, za mene je to vedno bil in bo predvsem družinski praznik. In praznik miru. Pa Božička in jelenčkov seveda. Prosim, naj mi nihče ne reče, da ne obstajajo. Se skregam. :D Kot froc, sem ga pa itak totalno oboževala, ker je bil zame pravljičen. Hujših travm glede (ne)obstoja Božička nisem imela, bilo mi je lepo, ker sem se tako prepustila tej magiji. Zdaj vidim, da je bila verjetno finta v tem, da sem prepustila. Isto sem naredila letos in bom vedno od zdaj naprej. Konec koncev je ves smisel v tem, da si s tistimi, ki jih imaš rad, jim zaupaš, vse ostalo pa, naj bo še tako patetično, pride samo od sebe. In vso to psihiranje glede popolnega božiča in kupa daril... brezveze, ker to NI bistvo. Bistvo je: 'met se luštno, 'met se fajn & 'met se rad. ;)
Čeprav en mini nasvet našim TV postajam- božične risanke pomagajo. In pa kak Die Hard bolj sodi v ta čas in ne sredi avgusta, m'kay? ;)
Zdaj pa vesele praznike še naprej! :)
Prvi prazniki po dolgeeeeeeeeeeeem času, ko nisem rabila psihirat glede izpitov in učenja. Čist nenavadno. Občutek, da mi manjka kak ud ali dva sicer še kar ne spusti, ampak verjetno sčasoma že (še) bo. So me pa ti prazniki izčrpali predvsem zato, ker sem imela to "smolo", da sem morala večkrat po trgovinah in v mesto. Kriza? Kakšna in kje? Ljudje so nakupovali tako brezglavo in panično in tako množično, da je bilo za bruhat. Ko sem samo 1x obtičala v tej vrsti nakupovalcev pred blagajno, sem se počutila s svojima cela dvema izdelkoma v košarici kot totalni outsider. Ostali so bili dobesedno nabasani. Vsa ta nakupovalna mrzlica, stres in panika drugih pa me je pripravilo do razmisleka in nekaterih spoznanj...
Moj predpraznični čas je bil malo hektičen in nekoliko zmešan, božič oz. sami prazniki pa vseeno kar lepi in mirni, in upam, da lahko večina reče podobno.
Letos je sicer odpadla skoraj vsa božična peka, ker ni bilo časa. Uspelo mi je naredit en sadni kruh- tak brez kvasa in dodanega sladkorja, pa ene medenjake. Ki se sicer še kar mehčajo. Note to self: naredi jih vsaj mesec dni prej, če nočeš, da zobozdravnik bogati na tvoj račun. Mislim, saj so zelo dobri, potem seveda, ko se dovolj dolgo namakajo v kakem čaju in jih začne vlaga počasi mehčat. Ravno prav sladki in okusni, a žal resnično (še) tako trdi, da so primerni samo za tiste s konjskimi zobmi. :D
Tudi kar se daril in dekoracije tiče, je bil letos čisto poseben božič. Moja osebna-žepna-kriza se odraža tudi na darilih, tako da jih je letos bilo bore malo. Ampak zanimivo, da se prav nič ne sekiram oz. jezim zaradi tega.
Preprosto sem se nehala psihirat tudi glede božiča, pričakovanj in vse ostale praznične krame (in ne zgolj izpitov, hehe), in uganite kaj- deluje!
To, da se sprostiš, se ne jeziš, nič ne pričakuješ in prevzameš tisto "go with the flow", je dejansko najboljša možna stvar.
Ne diši po cimetovih zvezdicah in si prelen, da bi skupaj spacal presne kroglice? Ni problema, jih pač ne bomo jedli. Jelka še ne stoji? Ni panike, bo pa jutri. Še kar brez daril in ovojnega papirja? Pragmatično gledano- kaj ti bo papir, če ni daril, haha. Pa še vsak razume, da brez službe in dohodka darila težko pridejo. Problemi rešeni.
Svoje je pripomoglo še čisto pomladno vreme, zaradi katerega na božični predvečer nisem bila čisto sigurna, ali naj povlečem ven smrečico in bučke ali pa morda velikonočnega zajca in pisane jajčke. Hja, čisto mi je zmedlo praznični radar.
Ampaaaak....jelka stoji. Odraža mene- kup malih napakic in nepravilnosti, pa totalno mešani okraski, jo delajo raznoliko in svojevrstno ter nekoliko otročjo/otroško. Jaslic pri nas ni, je pa se moje najmlajše mače javilo za nadomeščanje. Tako sedaj ne samo, da imamo jaslice, ampak imamo tudi take žive. Najlepše možne. <3
Povzetek in spoznanja? Božič mi je še vedno daleč najljubši praznik. Sicer kot totalni antikrist, ne vem prav natančno, kaj naj bi se takrat dogajalo, za mene je to vedno bil in bo predvsem družinski praznik. In praznik miru. Pa Božička in jelenčkov seveda. Prosim, naj mi nihče ne reče, da ne obstajajo. Se skregam. :D Kot froc, sem ga pa itak totalno oboževala, ker je bil zame pravljičen. Hujših travm glede (ne)obstoja Božička nisem imela, bilo mi je lepo, ker sem se tako prepustila tej magiji. Zdaj vidim, da je bila verjetno finta v tem, da sem prepustila. Isto sem naredila letos in bom vedno od zdaj naprej. Konec koncev je ves smisel v tem, da si s tistimi, ki jih imaš rad, jim zaupaš, vse ostalo pa, naj bo še tako patetično, pride samo od sebe. In vso to psihiranje glede popolnega božiča in kupa daril... brezveze, ker to NI bistvo. Bistvo je: 'met se luštno, 'met se fajn & 'met se rad. ;)
Čeprav en mini nasvet našim TV postajam- božične risanke pomagajo. In pa kak Die Hard bolj sodi v ta čas in ne sredi avgusta, m'kay? ;)
Zdaj pa vesele praznike še naprej! :)
 |
| vir |
 |
| vir |
 |
| vir |
Ni komentarjev:
Objavite komentar