...in vse najine skupne trenutke. To, kako mi s tabo ni nikoli dolgčas, kako mi vedno ponudiš odgovor na skoraj vsako vprašanje. To, da s teboj lahko delam in zlahka sodelujem. Ja, znaš me tudi kdaj konkretno spravit ob živce- kot si me s svojim zadnjim dejanjem, kar pa ne spremeni dejstva- pogrešam te skoraj tako, kot bi verjetno pogrešala zrak in sonce. Moj dragi računalnik, pozdravi se in vrni se k meni. :) Moj pametni telefon pravi, da je izmozgan zaradi lovljenja vseh wi-fi-jev in da mu ni do vsakodnevnega "filanja" baterij.
Veliko za šalo, malo pa zares- ker mi je šel disk ali nekaj in je moj "ljubljenček" trenutno na prisilni bolniški, ne morem delat prav nič. Uspelo mi je usposobit oz. iz pokoja pripeljat ta "staro kravo", ki pa ni nič kaj mobilna in ostaja na delovnem mestu, kjer pa nisem ves čas in kjer seveda nimam vsak trenutek časa, da bi kaj pisala, zato tudi blog stoji.
Ker pa trenutno ni ravno dela za umret veliko in ker mi 'lih je, izkoriščam ta trenutek in veselo kracam. :) Wipeee.
Ni komentarjev:
Objavite komentar