Ali zakaj bi cena jajc morala bit v zlatu...
Zadnje tedne na NZ sem preživela v najboljšem možnem okolju- v The Animal Sanctuary, o katerem zdaj ne bi kaj preveč, ker sledi poseben blog, namenjen samo njemu. ;)
Zdaj pa na zlata jajca! Vse podatke sem dobila tam, so resnični, preverjeni ter veljajo za Novo Zelandijo.
Letos je TAS praznoval 10. letnico delovanja, oktobra lansko leto (2013) pa so zabeležili še en poseben mejnik, ker so rešili 2000. kokoško. Rešili? Jap, rešili. Iz izredno krute, a pogosto prezrte jajčne industrije, lahko v dogovoru s kmetom in posebno skupino, ki sodeluje z njimi, rešijo po nekaj par kokošk, ki bi jih drugače čakala smrt. V zavetišču oz. zatočišču jih oskrbijo, "spravijo k sebi", potem pa dajo v posvojitev.
Rjave kokoške nesnice, ki prevladujejo se žal- vsaj do prihoda v TAS- ne morejo ravno pohvalit, da je bilo njihovo življenje kot potica. Dejstvo je namreč, da nosijo samo eno "sezono"*, potem pa se jih ubije. Ob koncu "sezone", bi si namreč rade vzele nekaj "dopusta", da menjajo perje, v tem času pa ne nosijo jajc. Ker se ob tem ne odločijo tudi za drastični post ali dieto po principu "nič-ne-žri", je za kmeta veliko "enostavneje", da jih pobije in nadomesti z novimi.
Konec koncev gre le za kokoške, kure, tiste butaste, plašne živali, katerih edina vloga na tem planetu je, da nosijo jajca in da so čim pogostejša izbira na krožniku, ker je njihovo meso zdravo. Um, vsakemu, ki prikimava zadnjemu stavku, bi svetovala nekaj tednov (ali pa zgolj dni) dela z njimi. Kar hitro bi ugotovil, da kokoške še zdaleč niso neumne, plašne že mogoče, neumne pa niti malo. Pač pa zelo posrečene, radovedne, družabne in igrive, pa tudi ljubeče. Čisto zares. To niso nobena jajca. :) Sledi še en blog, namenjen (tem) zlatim dekletom. :)
In kako dolgo traja (prva) nosna sezona kokošk? Pri baterijski reji do nekje 18. meseca, pri tako opevani prostoživeči pa je krajša, saj lahko zaradi bivanjskih pogojev, razvijejo določen del naravnega obnašanja, zaradi česar menjajo perje že prej, okoli 15. ali 17. meseca, kar pomeni, da so ubite in nadomeščene še prej kot tiste iz baterijske reje.
V posameznem hlevu se ob koncu sezone pobije med 1200 do 7000 kokošk, to pa je tudi čas, ko se reševalna akcija lahko izpelje. Le-te niso najbolj enostavne, ker je potrebno najti kmeta, ki dejansko privoli, da na njegovo posest stopijo neki čudni "kurjeljubci" in jih rešijo. TAS ima trenutno pogodbo z enim kmetom baterijske reje in enim iz prostoživeče.
Kot že rečeno, so lansko leto zaznamovali z rešitvijo dvatisoče kokoške, prva "pošiljka" pa je obsegala 12 kokošk. Današnje kapacitete jim omogočajo, da v enem reševanju "poberejo" do 140 kokošk, kar je veliko, vendar ne olajša dejstva, da jih v povprečju na farmi pustijo okoli 3260.
Kaj storiti?
- tisti najbolj veganski je seveda ta, da se jajc ne je, ampak to je seveda stvar in izbira posameznika, meni so bolj všeč naslednji predlogi
- imeti svoje kokoške! Ni težko, hej, po tem, ko sem 14 dni preživela v "skrbi" za njih, sem hitro ugotovila, da ni nič kaj tako nemogočega in težkega ter da so resnično posrečena bitja, ki te znajo nasmejat in spravit v dobro voljo. Precej veličasten je prizor, ko se jih par deset zakadi pod tvoje noge, ko točno vedo, da jim prinašaš zajtrk in/ali večerjo...še bolj pa, ko ti večerjo kradejo direkt iz lonca.:) V Aucklandu je baje celo tako, da tudi v urbanih naseljih lahko imajo do 6 kokošk, ne smejo pa imeti petelina.
- če je imeti svoje kokoške res nemogoče, potreba po jajcih pa prevelika- poiskati nekoga, ki ima resnično prostoživeče kokoške, kar pomeni, da prosto "laufajo", se jih ne pobija, zapira, z njimi kakorkoli grdo ravna in zanemarja ter preganja v "lovu na jajca".
Jap, življenje ni potica, če moraš za njo nosit jajca! Dobra stvar pa je, da vedno obstajajo alternative. Na NZ je sploh popularno imet svoje kokoške in jajca, TAS ima celo čakalno listo! Seveda morajo novi domovi ustrezat izredno visokim merilom, ki jih postavijo, kar pa zaradi povpraševanja in vedno večje osveščenosti ni tako težko.
*sezona je mišljena v prenesenem pomenu- kokoška gre namreč dvakrat letno skozi fazo, ko menja perje, kar traja nekje od 4-6 tednov, v tem času pa ne nosijo jajc. Kmalu pa spet začnejo in potem nosijo nekaj let.
Zadnje tedne na NZ sem preživela v najboljšem možnem okolju- v The Animal Sanctuary, o katerem zdaj ne bi kaj preveč, ker sledi poseben blog, namenjen samo njemu. ;)
Zdaj pa na zlata jajca! Vse podatke sem dobila tam, so resnični, preverjeni ter veljajo za Novo Zelandijo.
Letos je TAS praznoval 10. letnico delovanja, oktobra lansko leto (2013) pa so zabeležili še en poseben mejnik, ker so rešili 2000. kokoško. Rešili? Jap, rešili. Iz izredno krute, a pogosto prezrte jajčne industrije, lahko v dogovoru s kmetom in posebno skupino, ki sodeluje z njimi, rešijo po nekaj par kokošk, ki bi jih drugače čakala smrt. V zavetišču oz. zatočišču jih oskrbijo, "spravijo k sebi", potem pa dajo v posvojitev.
Rjave kokoške nesnice, ki prevladujejo se žal- vsaj do prihoda v TAS- ne morejo ravno pohvalit, da je bilo njihovo življenje kot potica. Dejstvo je namreč, da nosijo samo eno "sezono"*, potem pa se jih ubije. Ob koncu "sezone", bi si namreč rade vzele nekaj "dopusta", da menjajo perje, v tem času pa ne nosijo jajc. Ker se ob tem ne odločijo tudi za drastični post ali dieto po principu "nič-ne-žri", je za kmeta veliko "enostavneje", da jih pobije in nadomesti z novimi.
Konec koncev gre le za kokoške, kure, tiste butaste, plašne živali, katerih edina vloga na tem planetu je, da nosijo jajca in da so čim pogostejša izbira na krožniku, ker je njihovo meso zdravo. Um, vsakemu, ki prikimava zadnjemu stavku, bi svetovala nekaj tednov (ali pa zgolj dni) dela z njimi. Kar hitro bi ugotovil, da kokoške še zdaleč niso neumne, plašne že mogoče, neumne pa niti malo. Pač pa zelo posrečene, radovedne, družabne in igrive, pa tudi ljubeče. Čisto zares. To niso nobena jajca. :) Sledi še en blog, namenjen (tem) zlatim dekletom. :)
In kako dolgo traja (prva) nosna sezona kokošk? Pri baterijski reji do nekje 18. meseca, pri tako opevani prostoživeči pa je krajša, saj lahko zaradi bivanjskih pogojev, razvijejo določen del naravnega obnašanja, zaradi česar menjajo perje že prej, okoli 15. ali 17. meseca, kar pomeni, da so ubite in nadomeščene še prej kot tiste iz baterijske reje.
V posameznem hlevu se ob koncu sezone pobije med 1200 do 7000 kokošk, to pa je tudi čas, ko se reševalna akcija lahko izpelje. Le-te niso najbolj enostavne, ker je potrebno najti kmeta, ki dejansko privoli, da na njegovo posest stopijo neki čudni "kurjeljubci" in jih rešijo. TAS ima trenutno pogodbo z enim kmetom baterijske reje in enim iz prostoživeče.
Kot že rečeno, so lansko leto zaznamovali z rešitvijo dvatisoče kokoške, prva "pošiljka" pa je obsegala 12 kokošk. Današnje kapacitete jim omogočajo, da v enem reševanju "poberejo" do 140 kokošk, kar je veliko, vendar ne olajša dejstva, da jih v povprečju na farmi pustijo okoli 3260.
Kaj storiti?
- tisti najbolj veganski je seveda ta, da se jajc ne je, ampak to je seveda stvar in izbira posameznika, meni so bolj všeč naslednji predlogi
- imeti svoje kokoške! Ni težko, hej, po tem, ko sem 14 dni preživela v "skrbi" za njih, sem hitro ugotovila, da ni nič kaj tako nemogočega in težkega ter da so resnično posrečena bitja, ki te znajo nasmejat in spravit v dobro voljo. Precej veličasten je prizor, ko se jih par deset zakadi pod tvoje noge, ko točno vedo, da jim prinašaš zajtrk in/ali večerjo...še bolj pa, ko ti večerjo kradejo direkt iz lonca.:) V Aucklandu je baje celo tako, da tudi v urbanih naseljih lahko imajo do 6 kokošk, ne smejo pa imeti petelina.
- če je imeti svoje kokoške res nemogoče, potreba po jajcih pa prevelika- poiskati nekoga, ki ima resnično prostoživeče kokoške, kar pomeni, da prosto "laufajo", se jih ne pobija, zapira, z njimi kakorkoli grdo ravna in zanemarja ter preganja v "lovu na jajca".
Jap, življenje ni potica, če moraš za njo nosit jajca! Dobra stvar pa je, da vedno obstajajo alternative. Na NZ je sploh popularno imet svoje kokoške in jajca, TAS ima celo čakalno listo! Seveda morajo novi domovi ustrezat izredno visokim merilom, ki jih postavijo, kar pa zaradi povpraševanja in vedno večje osveščenosti ni tako težko.
*sezona je mišljena v prenesenem pomenu- kokoška gre namreč dvakrat letno skozi fazo, ko menja perje, kar traja nekje od 4-6 tednov, v tem času pa ne nosijo jajc. Kmalu pa spet začnejo in potem nosijo nekaj let.
 |
| nič bit šokirani, to so "normalni" prizori- v takem stanju pridejo in ko to vidiš, spoznaš, kaj pomeni izraz "opipana kura",... |
 |
| ampak tale je bila borka. kljub temu, da ji je bivanje v baterijski reji pustilo posledice na videzu, je novo pridobljeno svobodo hitro začela "izkoriščat" in uživat. veliko bolj boleče je videt tiste kokoške, ki so travmatizirane in se skrivajo,... |
 |
| spoznavanje z zunanjim svetom |
 |
| tole je bila "nova pošiljka", 9 rešenih kokošk, ki bo nekaj časa preživelo v zavetišču, kasneje pa bodo šle v dobre domove, kjer bodo bolj kot "stroji za jajca", ljubljenčki |
 |
| bolj kot oguljenost in "spisanost", je grozno videti, kako prestrašene so in kako ne vedo, kaj si začet z novo pridobljeno svobodo. večina se jih stiska po čim bolj ozkih in temnih kotih ter potrebuje kar nekaj časa, da ugotovi, da sta sonček in sveži zrak nekaj prijetnega in od sedaj naprej tudi stalnega. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar