Vedno in povsod. Za zmeraj. Lahko imam(o) internet, elektronske knjige, radio, televizijo, časopis, iPode in iPade, pametne telefone, karkoli že pač, ampak dejstvo, ki velja (za mene), je to, da bo knjiga vedno vse preživela. Lahko bo kdaj malo bolj v ozadju, vendar nikoli in nikdar ne bo povsem pozabljena in nepomembna. Knjige so večne. So zabavne, so tolažeče, so zaupne, so iskrive in vedno na voljo. Njihov duh, njihova duša in vsebina. Intima, ki jo dajejo je neprecenljiva.
Že odkar pomnim, sem vedno najraje brala. To je bila moja posebnost, tista ta najbolj zgodnja, po kateri sem se že takrat ločila od drugih in veljala za čudakinjo, ker sem pač brala in brala in brala. :D Niti na družinsko kosilo/srečanje nisem šla brez knjige. Saj pravim, knjiga je moja prijateljica.
Če samo primerjam film in knjigo. Oboje imam rada, vendar film nekako ubije domišljijo oziroma ti jo narekuje, hote ali nehote, ti vsili nek kalup. Pri knjigi tega ni. Ta širi obzorje, pusti tvoji domišljiji da nariše in ustvari podobe. Kot da ni iz tega sveta.
Knjiga je tudi moja sreča. Vsaj ena od oblik. Ker ne rabim veliko, res ne. Za srečne trenutke povsem zadostuje dobra knjiga, ko lahko v miru in (ne nujno) tišini, uživam v tej intimi, ko se prepustim, da me pisane besede in črke odnesejo v svoj čaroben svet. Takrat odpadejo skrbi, težave so pozabljene. Obstaja samo tu in zdaj. Z mojo prijateljico, knjigo.
Patetično? Že mogoče, da ja- za večino. Zame pač ne. Nikoli in nikdar. Ker ni lepšega, kot obračati list za listom in odkrivati nov svet.
Moj okus? Različen- od trenutka in razpoloženja, omejevanje je itak out. Ko bom naletala na res dobro knjigo, bom jo tudi delila tukaj. Že zdaj zelo kmalu, ker je knjiga, ki sem jo ravno včeraj končala, razlog, da sploh pišem vse tole. :)
Že odkar pomnim, sem vedno najraje brala. To je bila moja posebnost, tista ta najbolj zgodnja, po kateri sem se že takrat ločila od drugih in veljala za čudakinjo, ker sem pač brala in brala in brala. :D Niti na družinsko kosilo/srečanje nisem šla brez knjige. Saj pravim, knjiga je moja prijateljica.
Če samo primerjam film in knjigo. Oboje imam rada, vendar film nekako ubije domišljijo oziroma ti jo narekuje, hote ali nehote, ti vsili nek kalup. Pri knjigi tega ni. Ta širi obzorje, pusti tvoji domišljiji da nariše in ustvari podobe. Kot da ni iz tega sveta.
Knjiga je tudi moja sreča. Vsaj ena od oblik. Ker ne rabim veliko, res ne. Za srečne trenutke povsem zadostuje dobra knjiga, ko lahko v miru in (ne nujno) tišini, uživam v tej intimi, ko se prepustim, da me pisane besede in črke odnesejo v svoj čaroben svet. Takrat odpadejo skrbi, težave so pozabljene. Obstaja samo tu in zdaj. Z mojo prijateljico, knjigo.
Patetično? Že mogoče, da ja- za večino. Zame pač ne. Nikoli in nikdar. Ker ni lepšega, kot obračati list za listom in odkrivati nov svet.
Moj okus? Različen- od trenutka in razpoloženja, omejevanje je itak out. Ko bom naletala na res dobro knjigo, bom jo tudi delila tukaj. Že zdaj zelo kmalu, ker je knjiga, ki sem jo ravno včeraj končala, razlog, da sploh pišem vse tole. :)
 |
| vir |
 |
| vir |
Ni komentarjev:
Objavite komentar